Natisni

Predsednik SPG

  • Življenjepis 
  • Program 
  • Govor ob prevzemu predsedniškega mesta 

Dr. Laris Gaiser

Dr. Laris Gaiser je se rodil leta 1977 na Ptuju, celotno izobraževanje pa je opravil v tujini. Diplomiral iz prava na specializirani univerzi Združenih Narodov Staff College v Torinu na temo kriznega menedžmenta in humanitarnega posredovanja, magistriral iz mednarodnih odnosov in diplomacije na eni od najstarejših in najbolj cenjenih ustanov na svetu, milanskem Inštitutu za mednarodne vede ISPI, doktoriral pa na temo geopolitične ekonomije na svetovno priznani rimski univerzi Universita degli Studi Guglielmo Marconi. 

Član upravnega odbora Slovenskega panevropskega gibanja je od leta 2009. 

Izobrazba na priznanih svetovnih univerzah in mednarodne delovne izkušnje v politiki in gospodarstvu ga uvrščajo med vrhunske slovenske geopolitične analitike z odličnim vpogledom v zakulisje svetovnega dogajanja, saj svetuje različnim tujim vladam in političnim organizacijam. Njegove korektne in ostre analize inprve publikacije so mu odprle pot v svet gospodarstva, kjer je postal strateški svetovalec nekaterih velikih mednarodnih podjetij. 

Je avtor štirih knjig (tri so izšle v Italiji, ena v Sloveniji), v katerih analizira najaktualnejše teme mednarodne politike: pomen demokracije, terorizem, okoljske spremembe, vpliv verstev na politiko in odnose med največjimi geopolitičnimi akterji. 

Laris Gaiser je predstavnik nove generacije politikov in gospodarstvenikov z vrhunsko izobrazbo in znanjem. Brez dlake na jeziku komentira ekonomske in geopolitične poteze naše države in svetovno dogajanje. V svojih analizah se sklicuje na realpolitično šolo. Zanj je državni interes temelj mednarodnih odnosov in gonilna sila vseh zunanjih politik, istočasno pa zagovarja demokracijo kot sredstvo za ureditev globalnega reda. 

Kot kolumnist sodeluje s številnimi slovenskimi medijskimi hišami, je gostujoči profesor mednarodnih odnosov in globalnega gospodarstva na Univerzi v Georgii, kjer deluje kot član Globis Instituta. 

Bil je član upravnega odbora in v. d. predsednika Evro-sredozemske univerze (EMUNI), mednarodne univerze s sedežem v Sloveniji, in član Strateškega sveta za zunanje zadeve.

 

Program novega predsednika 
Laris Gaiser je prepričan, da je Evropska Unija v zadnjih letih zašla v najglobljo politično in gospodarsko krizo lastne zgodovine. Slovenskemu panevropskemu gibanju želi vrniti vodilno vlogo znotraj civilne družbe pri oblikovanju in uveljavljanju konkretnih izhodiščnih vrednot, ki lahko zagotovijo vsem generacijam mirno, stabilno in uspešno prihodnost. Ker so današnje rešitve samo začetek, lahko Panevropsko gibanje pomaga pri javni debati in iskanju novih pogledov in novih poti, pri tem pa nudi prepogosto manjkajočo vizijo optimizma.
Evropski voditelji so se izkazali za nesposobne pri kriznem upravljanju dogodkov, ki lahko postanejo usodni za vse narode na stari celini. Pomanjkanje razumevanja, pravilnega upravljanja in jasnega načrtovanja političnih smernic kaže na nujnost izoblikovanja novih sposobnih kadrov. Panevropsko gibanje, kot najstarejša pro-evropska organizacija, ima vso tradicijo in moralno moč, da postane forum v katerem bodo bodoči voditelji našli možnost za sproščeno, neobremenjeno osebno rast in intelektualno bogat dialog.

Prizadevamo si za iskanje poti za boljši jutri v Evropi, združeni na podlagi evropske kulture in temeljnih načel razsvetljenstva, humanizma, solidarnosti in enakopravnosti narodov. Poslanstvo Slovenskega panevropskega gibanja se nikakor ne konča s formalizacijo združevanja stare celine v Evropski uniji in članstvom Slovenije v njej, saj tudi formalno že združena Evropa potrebuje usmerjanje in pomoč pri iskanju novih rešitev tudi s strani civilne družbe. To lahko jasno vidimo v stranpoteh današnjih usmeritev, ki institucije vedno bolj oddaljujejo od državljanov, katerim bi morale služiti.

Panevropsko gibanje mora se ponovno vrniti v vlogo aktivnega člena slovenske civilne in politične družbe. Postati mora novo jedro družbeno angažiranih ljudi, ki so sposobni presegati politične delitve in se zavedajo nujnosti temeljnega razmisleka o trenutnem stanju in poteh v boljšo prihodnost. 

Slovenija potrebuje Panevropsko gibanje, Evropa pa potrebuje uspešno Slovenijo.
 

Govor ob prevzemu predsedniškega mesta Slovenskega panevropskega gibanja

Drage kolegice, dragi kolegi, najlepša hvala za vašo prisotnost, meni je iskreno zelo žal, da danes prof. dr. Bučarja ni, jaz mislim, da vsi čutimo to pomanjkanje, seveda, tako jaz, kot novi upravni odbor, mu želimo čimprejšnje okrevanje.

Moram priznati, imam nekoliko treme, prvič v življenju vstopam v zelo velike čevlje, v čevlje od prof. dr. Bučarja, ki je oče naše države, naše ustave, in želim takoj poudariti, da mi bomo nadaljevali tradicijo prof. dr. Bučarja in našo zgodovino. Res je, sem precej mlajši ampak spremenilo se bo to, da gremo naprej v naši zgodovini, z našimi vrednotami, torej zelo malo.

Prof. dr. Bučarju je bila s strani upravnega odbora ponujena funkcija častnega predsednika gibanja, vendar jo je odklonil, meni to govori, ne samo o skromnosti tega velikega človeka, ampak tudi o duhu velikega človeka, ki je veliko, ogromno naredil za našo državo, ki je del naše zgodovine, in ne potrebuje častne funkcije. Njega se bomo vedno spomnili, on je najpomembnejši člen našega gibanja.

Zahvale vsem, ki so verjeli vame in ki verjamejo vame, vsem tistim, ki so me prepričali, naj prevzamem vlogo predsednika. Sprva nisem kandidiral za predsednika gibanja, kandidaturo sem sprejel na pobudo kandidacijske komisije.

Sprejel sem iz sledečega razloga; pred štirimi leti sem pristopil k Panevropskemu gibanju, moj prvi govor je bil na Dunaju, na Panevropski konferenci, in takrat se je moj govor vrtel okoli krize; ekonomske, gospodarske in finančne, ki je bila leta 2007 šele na začetku. Napovedal sem, da bo kriza trajala še dolgo, ampak iskreno povedano, nisem si mislil, da bo trajala tako dolgo in da bo tako globoka. Danes so se Evropska unija in svet izkazali za nesposobne pri vodenje v krizi. Evropska unija krize ne razume in nima odgovora.

Kot je en naš član med občnim odboru poudaril, svet po hladni vojni leta 1991 se je spremenil, leta 1994 je eden od ključnih trenutkov naše zgodovine, ustanovila se je Marakeševa mednarodna trgovska organizacija, konec hladne vojne in začetek tega, kar bi danes lahko poimenovali, trgokracija. Trg, trg, in trg. Nič drugega, kot samo trg. Po dvajsetih letih, danes živimo v svetu, ki se je zelo hitro spremenil, nimamo več starih suverenih držav, nimamo več jasnega mednarodnega reda, ampak imamo veliki kaos, znotraj katerega se ne najdemo. In te spremembe, ki so se zgodile v dvajsetih letih, so bile tako hitre, da bi v normalni zgodovini potrebovali generacije in generacije.

Finance so prevzele ekonomijo in gospodarstvo. Tehnokrati in špekulanti nam danes dejansko vladajo in napovedujejo vojno normalnim državam. Politiki in politika, in to je največja napaka, zapuščajo parket mednarodne politike in iz reda prehajamo v kaos. Danes nas vodi, oziroma živimo v neki diktaturi spreada in diktaturi bonitetnih hiš ali derivatov.

Da vam dam dva podatka; BDP sveta je bil v letu 2011 izračunan v višini 62 911 milijard dolarjev, BDP derivatov, torej finančnih nestandardnih špekulativnih pogodb, je bil isto leto 707 560 milijard dolarjev. Živimo v finančnem fašizmu. Nimam nič proti financam, v tem sem delal in dobro jih poznam, sistemi morajo delati, ampak ne smemo pustiti, da finance vladajo nad politiko. Po krizi so finančni viri oz. BDP finančnih derivatov še rastli in danes še rastejo. To pomeni, da naše odločitve niso pravilne. Svet in Unija je sprejela napačne načine reševanja. Z javnim denarjem smo reševali zasebne dolgove in špekulante, ker so nam prodali zgodbo, da finančni svet in banke so sistemske, mi pa moramo naš sistem rešiti. Daleč od tega, politiki tega niso razumeli, ker so bili nepripravljeni. Irska je bila pred krizo v fantastičnem stanju, javni dolg Irske je bil 25 %, javni dolg Portugalske je bil 65 %, daleč od kakršne koliki krize. Danes vsi vemo, kje smo. Napačen način reševanja krize. Finance so prevzele politiko, tehnokrati nam vladajo in nas skušajo prepričati, da morajo politiki slediti tehnokratom, da oni vedo kaj delajo, oni imajo detajle, oni so edini, ki poznajo, kako sistem funkcionira.

Zadnjih deset let v svetu in Evropi nihče več ne govori o vrednotah, nihče več ne govori o morali in etiki, govori se le še o denarju, zaslužkih, tajkunih in prevarah. Finance napadajo državni sistem, znotraj tega splošnega napada, EU namesto, da bi odgovorila z eno enotnostjo , je raje začela medsebojni notranji boj in obračunavanjem. EU ni sposobna, voditelji niso sposobni in brez vizije, odgovarjali smo tehnično na krizo, točno tako, kot so želeli finančni avtokrati, in nikoli nismo politicno

Nad nami še danes vlada strahovlada finančnega sistema in politike, ki ne zna izkoristiti pravega trenutka. Če se dobro spomnim, od je bil na bankovcu od Weimerski republike po prvi Svetovni vojni napis iz Fausta od Goetha: »Veruj vame«, pakt, ki ga je sklenil Faust s hudičem. V katero valuto bi takrat lahko verjeli? V nestabilno marko? V katero drzavo brez hrbtenice? V katero valuto naj mi danes verjamemo? V katero drzavo?

Evro je geopolitično sredstvo, je pasivna valuta, ki je bila izmišljena, zaželena, da bi prišli do večje enotnosti naše celine. Danes znotraj te krize pasivno čakamo na katastrofo, vse skupaj spominja na leto 1914; ogromno napetosti, veliko kriznih žarišč, ampak vsi so se delali, da bo rešitev prišla sama, kot da človek le ne bo kriv, da se bo zrušil celotni sistem.  

Panevropsko gibanje je bilo ustanovljeno 1920, manifest izhaja iz pogroma prve svetovne vojne, Panevropsko gibanje je takrat razumelo, kaj naša celina potrebuje, oziroma grof Kalergi je razumel, kaj naša celina potrebuje. Panevropsko gibanje ima zgodovino, izkušnje in vrednote, ter, kar je najbolj pomembno, verodostojnost, da ponovno kot Panevropsko gibanje prevzame aktivno vlogo civilne politike v civilni in politični družbi. In ta vloga Panevropskemu gibanju pripada. Panevropsko gibanje želi biti svetilnik, ki bo sodeloval z vsemi, čisto z vsemi politiki in vladami za skupno dobro. Panevropskemu gibanju Slovenije pa sam osebno želim, da postane bazen, v katerem se bodo formirali voditelji prihodnosti, ne glede na strankarsko pripadnost. Voditelji, ki bodo imeli vrednote, znanje in vizijo. To želim, da postane moje poslanstvo kot predsednika Panevropskega gibanja. Evropa je že imela revolucije, teror in svetovne vojne, kaj takšnega res ne potrebujemo več. Glede na to, da je kriza osredotočena na krizo evro sistema, želim poudariti, da je konec katere koli valute s seboj prineslo dramatične ekonomske, socialne in politične posledice. Unija potrebuje ponovno politiko, prevlado politike nad financami. Thanathos Nitzcheja in Dostojevskega mora zamenjati pozitivna in proaktivna vizija naše prihodnosti. V Bruslju potrebujemo ponovno sodelovanje in skupne odločitve, nadvlada določenih držav, ki se danes dogaja, znotraj tega političnega scenarija, je samo krinka za geopolitične samomorilne akcije. Dialog in sožitje v prihodnosti lahko zagotovi le nov politični pakt skupnosti, takojšnja zagotovitev nove centralne banke skupne valute in izdaja evro obveznic. Za vse to je potrebno imeti ljudi, voditelje z zgodovinsko inteligenco in odgovornostjo. V skupnosti Evrope vidim Slovenijo kot aktivno državo, ki bo pomagala proaktivnosti pri vzgajanju pravih in stabilnih rešitev. Napisati moramo besedo konec splošni histeriji. Zagotoviti moramo mir in razvoj bodočim generacijam. Slovenija potrebuje aktivno, stabilno in inteligentno Panevropsko gibanje, Evropa potrebuje stabilno in inteligentno Slovenijo.

Hvala.