Natisni

Poročilo z okrogle mize Nacionalna in evropska identiteta

V ponedeljek, 12. januarja 2015, je na sedežu Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) potekala okrogla miza z naslovom Nacionalna in evropska identiteta. Okrogla miza je bila organizirana v sodelovanju s FUDŠ. Namen okrogle mize je bil spregovoriti o pomenu nacionalne identitete in evropske identitete ter kako na oblikovanje nacionalne identitete vpliva evropsko okolje. Govorniki so bili dekan FUDŠ, prof. dr. Matej Makarovič, predsednik upravnega odbora Primorskega dnevnika, Bojan Brezigar ter predsednik Slovneskega panevropskega gibanja, Laris Gaiser. Okroglo mizo je povezovala Arnela Karat.

Prof. dr. Matej Makarovič je izpostavil pomembno vprašanje definiranja Evropskih meja. Če Evropo povezujemo z njenimi vrednotami, potem lahko rečemo, da je veliko njenih vrednot univerzalnih in jih lahko najdemo v vseh svetovnih regijah. Drugo definicijo Evropskih meja lahko razumemo kot zgodovinsko zamejen prostor s civilizacijskimi mejami – evropski prostor jemljemo kot del zahodne kulture, zaznamovan s tradicijo krščanskih vrednot, nadgrajenega z razsvetljenstvom. Sicer pa je sama evropska identiteta pa je odvisna od vsakega posameznika. Nacionalno identiteto vidi kot združevanje ljudi, ki imajo veliko skupnega in bi lahko bila predstavljena kot civilna religija, medtem ko je evropska identiteta drugačna, saj je racionalna izbira posameznika. Posledično je previdnejši pri vprašanju širitve Evropske unije, saj meni, da igrata pomembno vlogo demokratizacija in liberalizacija držav ( primer držav zahodnega Balkana, Turčija, v zadnjem času tudi Ukrajina). Dilema se pojavi tudi zaradi potencialne ohlapnosti evropske skupnosti na področju integracije, saj ima še vedno premalo trdnih vezivnih elementov. Skeptičen je do vključevanja Rusije in Turčije v Evropsko unijo, saj spadata v drugačen civilizacijski prostor, hkrati pa sta tudi sami precej negotovi glede pridružitve.

Bojan Brezigar je dejal, da je evropska identiteta velika floskula, ki smo si jo izmislili zato, ker se želimo čutiti Evropejce. To kar Evropejce trenutno združuje, sta skupna valuta evro in možnost potovanja brez potnega lista znotraj Evrope. Zato meni, da težko govorimo o skupni evropski identiteti. Posebno previdnost poudarja pri govoru o nacionalni identiteti, saj meni, da je ta zmes racionalnih in emotivnih vzgibov. Vstop Slovenije v EU je veliko prinesel Slovencem, ki živijo v Italiji, saj so najbolj proevropsko usmerjeni ravno pripadniki manjšin. Dodal je, da je vstop v EU za vse, ki živijo v obmejnem pasu, postal predmet povezave, saj je ovrgel nepremostljive ovire in psihološke pregrade. Poudaril je, da smo Slovenci zelo vezani na našo nacionalno identiteto, medtem ko je drugi del naše identitete delno evropski in čustveno vezan na ekonomsko stanje v Evropi, kjer je slednje pogojeno z visokim življenjskim standardom. Izpostavil je tudi pomembnost pripadnosti narodov lastnim jezikom, kulturam in identitetam, katerim se niso pripravljeni odpovedati kljub nadaljnji širitvi EU. V širitveni zgodbi pa vidi tudi Rusijo, saj je to rešitev za ekonomsko razbremenitev EU (predvsem na področju energetike). V kolikor bi se to uresničilo, bi EU postala svetovno najbolj konkurenčna gospodarska velesila.

Laris Gaiser meni, da je evropska zgodovina dobra osnova za oblikovanje skupne evropske identitete. Izpostavil je, da je poglavitni izziv evropske identitete ravno kulturna različnost narodov, ki tvori Evropsko unijo. Pojasnil je, da bo ta identiteta odvisna od evropskih elit. V kolikor se bodo nacionalne elite odločile za evropsko identiteto, bodo tem sledile tudi množice ljudi. Dejal je, da težko vidi EU kot federativno urejeno. Rezultati raziskav zadnjih petindvajsetih let kažejo, da je evropska identiteta bila najbolj prisotna med Grki, Španci in Luksemburžani, saj imajo po njegovem mnenju za to izjemno trdno zgodovinsko in/ali ekonomsko osnovo. Poudaril je, da v kolikor nam bo Evropa tudi v prihodnosti zagotavljala mir (enako kot zadnjih sedemdeset let), se bomo državljani še naprej borili za skupno evropsko identiteto, kljub vsem slabemu, kar lahko tudi prinese s seboj.

Poročila STA in Istra365 so dostopna na dodeljenih povezavah.