Natisni

Poročilo z okrogle mize EU danes – EU 2050

V četrtek, 26. marca 2015, je na sedežu Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) potekala okrogla miza z naslovom EU danes – EU 2050, ki jo je Slovensko panevropsko gibanje organiziralo v sodelovanju s FUDŠ. Namen okrogle mize je bil spregovoriti o razvoju Evropske unije, njenih največjih izzivih, iskanju konsenza o najpomembnejših vprašanjih med 28 članicami EU in oblikovanju dolgoročne strategije. Govorniki so bili prof. dr. Matevž Tomšič, publicist in univerzitetni predavatelj na FUDŠ, Nežka Figelj, strokovnjakinja za Bližnji Vzhod, ter Igor Kovač, podpredsednik Slovenskega panevropskega gibanja in doktorski študent na univerzi Cincinnati (ZDA). Okroglo mizo je povezovala Arnela Karat.

Prof. dr. Matevž Tomšič je uvodoma izpostavil, da razvoja Evropske unije ne moremo enačiti z razvojem Združenih držav Amerike (ZDA), saj sta zgrajeni na različnih zgodovinskih osnovah. Prav tako ne moremo primerjati bodočega razvoja EU in ZDA. Po njegovem mnenju EU ne daje resnega vtisa, da si želi izvajati skupne politike na področjih, kjer imajo države največ suverenosti (npr. zunanja, obrambna in varnostna politika). Države članice EU bodo morale pokazati več politične volje, če bodo želele oblikovati skupno strategijo in tako svetu poslati sporočilo o močnem enotnem akterju.

Igor Kovač je izpostavil pomembnost oblikovanja dolgoročnih strategij za države. Ne glede na hitro spreminjajočo se mednarodno skupnost morajo države oblikovati dolgoročne strategije za svoje pozicioniranje v regiji in svetu. EU ima pri oblikovanju dolgoročne strategije razvoja težave, saj so nacionalni interesi posameznih članic v določenih politikah še vedno preveč različni. Zato predlaga, da bi morala EU začeti oblikovati več manjših strategij na tistih področjih, kjer lahko države članice dosežejo dogovor. Po njegovem mnenju bi se morala EU razvijati v smeri Združenih narodov Evrope in ne Združenih držav Evrope, saj sta bili moderna Evropa in Evropska unija zgrajeni na načelu enakosti narodov.

Nežka Figelj je izpostavila težavo, s katero se EU sooča v zadnjih letih, tj. pojav evroskeptičnih in celo protievropskih gibanj. Takšno stanje ovira resen razmislek o skupni evropski prihodnosti in oblikovanju skupne vizije. EU bo morala prav tako oblikovati enotno politiko do sosednjih regij in poenotiti zunanjepolitična stališča. Izpostavila je, da je zaradi trenutne evropske neenotnosti težko napovedati, kje bodo leta 2050 meje EU in katere države jo bodo tvorile.