Natisni

Poročilo z mednarodne konference v Mostarju (Bosna in Hercegovina)

Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne konference z naslovom Bosna in Hercegovina med Daytonom in Brusljem: Od daytonskega sporazuma do stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki je potekala od 11. do 13. septembra 2015 v Mostarju. Konferenca je potekala ob 20. obletnici ustanovitve panevropskega gibanja v Bosni in Hercegovini (BiH). Namen konference je bil ovrednotiti dosežke daytonskega sporazuma, spregovoriti o prihodnosti BiH v evro-atlantskih povezavah ter odnosu Evropske unije.

Vanja Gavran, predsednik Paneurope BiH, je izpostavil, da je BiH še vedno država, kjer se prepletajo ameriški, ruski in turški geopolitični interesi, medtem ko ljudje želijo mir, spravo in gospodarski razvoj za boljše življenje. BiH je evropska država, zato je njena prihodnja usmeritev zelo jasna. Dr. Franjo Topić je o BiH rekel, da se je potrebno zavedati, da mir ni vse, a brez miru ni ničesar. BiH ima velik razvojni potencial, vendar morajo vsi glavni politični akterji najti skupni jezik, poenotiti interese in začeti graditi enotno državo. Alain Terrenoire, predsednik Mednarodne panevropske unije, je izpostavil, da je Mostar pravo mesto za tovrstne razprave, saj je to mesto upanja in sprave. Spomnil je, da je bil daytonski sporazum mišljen le kot začasna rešitev, ne pa trajna rešitev države. Prav tako ni bil narejen po meri in željah ljudi, saj je administrativno izjemno zapleten. Del krivde za takšno politično situacijo BiH nosi Evropska unija (EU), saj če bi bila EU močna in enotna politična tvorba, bi bil daytonski sporazum že del zgodovine. Kot je izpostavil Terrenoire, je BiH, vključno s še vedno veljavnim daytonskm sporazumom, primer neuspešne zunanje politike in ureditve EU. V svojem nagovoru je izpostavil zaskrbljujoč vzpon populizma in nacionalizma. Omenjena pojava sta točno tisto, česar EU v tem trenutku ne potrebuje, saj ne prispevata k reševanju ključnih vprašanj in izzivov, s katerimi se sooča EU, kot so rusko prisvajanje novih ozemelj, trajajoči konflikti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, begunska kriza. Evropa se mora nujno poenotiti v mnogih politikah in začrtati jasno strategijo prihodnosti Jugovzhodne Evrope. Evropski narodi imajo toliko skupne zgodovine, da druge poti razen še tesnejše integracije ne obstajajo.

Tonino Picula in Dubravka Šuica, hrvaška člana Evropskega parlamenta, sta izpostavila potrebo po večji enotnosti oblasti BiH (okrepitev vladavine prava, političnih institucij idr.) in hkrati večji odločnosti EU, da pripravi jasne smernice tako za BiH kot za celotno Jugovzhodno Evropo. Izpostavila sta govor predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, v katerem je neposredno naslovil tisto, o čemer se v Evropi že dlje časa govori – v Evropi je premalo Evrope. In premalo Evrope se odraža tudi v politični volji BiH, da bi aktivneje in odločneje stopala po evropski poti. Potrebno je preiti od besed k dejanjem. EU mora igrati večjo vlogo v BiH, a tega ne bo zmožna toliko časa, dokler sama ne postavi jasnih ciljev in strategije, kaj dejansko želi s to regijo.

V panelu z naslovom Bosna in Hercegovina na poti do Bruslja so govorniki izpostavili nekatere pereče notranjepolitične izzive in odnos EU do BiH. Z daytonskim sporazumom je bil ustvarjen politični, institucionalni in pravni sistem, ki je začasno reševal takratno vprašanje BiH. Zaradi zastarelosti omenjenega sporazuma se danes BiH sooča z nekaterimi resnimi izzivi, kot so sprememba ustave, reforma institucionalnega sistema in politično poenotenje. Politika BiH si je enotna, da je edino evropska prihodnost prava prihodnost za BiH, vendar se njihovi pogledi razlikujejo v načinu, kako to doseči. Poleg nacionalnega okvira je za BiH pomembno tudi regionalno vprašanje. Sosednje države bi morale pomagati BiH na evropski poti. To bi lahko naredile tako, da bi poenotile kriterije, interese in pričakovanja, saj njihova neenotnost otežkoča regionalno in evropsko povezovanje. BiH prav tako od EU pričakuje večjo angažiranost in vključenost v notranjo politiko, saj bi to pospešilo proces političnega poenotenja.

Celoten govor Vanje Gavrana lahko najdete tukaj.