Natisni

Poročilo z okrogle mize Korenine in prihodnost EU

V soboto, 19. septembra 2015, se je predsednik Slovenskega panevropskega gibanja dr. Laris Gaiser, udeležil festivala Stična mladih ter sodeloval na okrogli mizi z naslovom Korenine in prihodnost EU. Na okrogli mizi so poleg dr. Gaiserja sodelovali še evropski poslanec Lojze Peterle in predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl. Govorniki so razpravljali o zgodovini evropskega povezovanja, trenutnem stanju v EU in izzivih, ki čakajo EU.

Laris Gaiser je v svojem govoru izpostavil pomanjkanje evropske vizije. Evropi manjka humus, ki bi jo držal skupaj (npr. zunanji dejavnik, ki bi jo združeval). EU je uspelo realizirati nekaj izjemno pomembnih projektov, med katerimi so zagotovo najbolj vidni uvedba skupna valute in odprava carin in kontrol na mejah. Ti projekti so spremenili podobo Evrope, hkrati pa prispevali k usihanju zanosa. EU bo morala nujno najti nov skupni projekt, sicer bo njena prihodnost pod vprašajem. Odsotnost skupnega se pojavlja že ob zelo enostavnih primerih, kakršno je priznanje imena države Makedonija. To kaže na dejstvo, da EU nima skupne zunanje politike – obstaja zgolj 28 interesov in različnih politik. Da ne prihaja do hitrejšega in učinkovitejšega skupnega delovanja je krivo tudi dejstvo, da je EU od leta 2004 vse preveč na silo vodila unionistično politiko, ki je politike držav želela skoraj nasilno poenotiti. S tem pa je dosegla ravno nasprotni učinek, saj so se tako države kot njeni državljani začeli počutiti prisiljene. EU bi torej morala nujno najti skupni projekt, ki je v interesu vseh držav članic.

Lojze Peterle je spomnil, da je evropska kriza vodenja bolj posledica notranje kot zunanje politike. Evropa je po koncu druge svetovne vojne v svet poslala novo pojmovanje politične moči, kar se danes kaže kot njena največja slabost. Zaradi različnih interesov držav članic in drugih akterjev je namreč izjemno težko doseči kompromis in skupne dogovore. Tako lahko pride do nastanka neke nove notranje tvorbe držav EU, ki bo razvila skupni model. Zato je izjemnega pomena, da se države članice držijo pravil igre, ki jih postavlja EU. Evropske vrednote (vladavina prava, solidarnost idr.) države članice dosledno spoštujejo, vendar se ne držijo evropskih pravil, ki veljajo za vse. Odsotnost skupnosti se kaže predvsem na področju širitvene politike. Širitev na Balkan je pomembna, vendar mora EU dajati jasne signale, kaj od teh držav pričakuje. Še pomembneje pa je, da je v državah te regije glas EU enoten.

Tin Kampl je opozoril na prihodnost EU, ki jo bodo nujno krojile generacije mladih. Izpostavil je potrebo po nečem, kar bi mlade združilo. Zato bi bilo potrebno čim več govoriti o enotni Evropi, ne pa o Evropi dveh hitrosti. Doprinos EU za mladino je izjemnega pomena, predvsem na področju prostega pretoka ljudi in možnosti študija v tujini. Kot največjo težavo je izpostavil pomanjkanje občutka, da mladi pripadajo skupni Evropi. Razlog za takšno stanje med današnjo mladino vidi predvsem v dejstvu, da EU mladim ne pošilja enotnih signalov in ne ponuja odgovorov na vprašanje, kaj lahko EU v prihodnosti ponudi mladim.