Natisni

Poročilo z okrogle mize Begunska kriza v vseh svojih razsežnostih

V torek, 1. decembra 2015, je Slovensko panevropsko gibanje v sodelovanju s Pravnim centrom za človekove pravice Koper in Centrom za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede organiziralo okroglo mizo z naslovom Begunska kriza v vseh svojih razsežnostih. Namen dogodka je bil spregovoriti o več vidikih begunske krize (geopolitične, gospodarske, socialne ipd.) ter predstaviti njen vpliv na bodoči razvoj evropskih meddržavnih odnosov. Uvodni nagovor so imeli Boštjan Šefic, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, Maja Bučar, predstojnica Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede ter Margerita Jurkovič, direktorica Pravnega centra za človekove pravice Koper. Govornika okrogle mize sta bila Bashar Ibrahim Al-Hadla, strokovnjak za Bližnji vzhod ter Carlo Pelanda, direktor doktorskega programa za geopolitično ekonomijo univerze Marconi v Rimu. Pogovor je moderiral Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Boštjan Šefic je v svojem govoru poudaril bliskovitost begunskega vala in profesionalnost policijskih sil, ki so s pomočjo vojske z omejenimi pristojnostmi begunski val regulirale do te mere, da je slednji obvladljiv ne le za Slovenijo, ampak tudi za Avstrijo, Nemčijo in druge države članice EU, ki so cilj prihajajočih beguncev in migrantov. Bashar Ibrahim Al-Hadla je na podlagi svojega strokovnega dela na meji med Srbijo in Hrvaško nanizal nekaj pomembnih statističnih podatkov: sedanji begunski in migrantski val je označil za tretji eksodus, saj je do sedaj v Evropo vstopilo že preko 850 000 migrantov, okrog 83% jih je prišlo preko morja, kar pomeni preko 700 000 predvsem preko Grčije (na 46 vstopnih točkah). Med njimi je okrog 52% Sircev, ostali pa prihajajo iz Afganistana, Iraka, Irana, Alžirije, Nigerije in drugih držav. Okrog 5% migrantov naj bi bilo takšnih, ki so potencialno nevarne osebe zaradi svojih povezav s terorističnimi skupinami kot so Islamska država (IS) in različne paravojaške milice v Iraku, ki naj bi jih finančno in vojaško podpiral Iran. Bashar je svoje misli zaključil z nekaj zanimivimi podatki o tem, kako oblasti nekaterih evropskih držav prepoznavajo begunce in ekonomske migrante, npr. z zelo podrobnimi vprašanji o krajih, kjer potekajo spopadi. 

Carlo Pelanda z univerze Marconi v Rimu je poudaril pomen človeškega kapitala, ki prek begunskega in migrantskega vala prihaja v Evropo in predstavlja nov dotok mladih v starajočo se Evropo. Na drugi strani pa slednje po njegovem mnenju lahko predstavlja tudi vir napetosti zaradi razporeditve in integracije. Pred destabilizacijo Bližnjega Vzhoda je Pelanda Sirijo in Irak videl kot državi z visokim razvojem, kar pa se je v relativno kratkem času porušilo in povzročilo množične odhode migrantov v Evropo, ki v njej ne vidijo le večje stabilnosti in miru, temveč tudi etične norme, kot so spoštovanje človekovih pravic.

Prispevek Ribala Al-Assada, Ustanovitelja in direktorja Organizacije za demokracijo in svobodo v Siriji ter ustanovitelja in predsednika uprave Sklada Iman, lahko preberete  tukaj.

Fotogalerija