Natisni

Poročilo z okrogle mize z Norbertom Hoferjem

Slovensko panevropsko gibanje je v sodelovanju z Inštitutom za globalno upravljanje in z Viteškim redom Sv. Jurija 23. avgusta 2016 organiziralo okroglo mizo z naslovom Nove okoliščine begunske krize in stabilnost centralne evrope. Namen okrogle mize je bil osvetliti pomen begunske krize za prihodnost EU ter kakšen vpliv ima na skupno delovanje in odzivanje EU. Na okrogli mizi so sodelovali Norbert Hofer, tretji predsednik avstrijskega parlamenta in kandidat za predsednika Republike Avstrije, Norbert van Handel, prokurator Viteškega reda Sv. Jurija, Damir Črnčec, predsednik Sveta Inštituta za globalno upravljanje ter Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Hofer je izpostavil, da mora Evropa jasno ločiti med migranti, ki prihajajo v države članice EU zaradi ugodnega socialnega sistema ter begunci, ki bežijo pred vojno v Siriji. Zavzel se je za večji nadzor zunanje meje EU, pri čerem si želi enotnejši in odločnejši odziv EU. Kot je poudaril, mora EU več narediti v smeri, da izboljša nadzor na svojih zunanjih mejah ter s tem preprečiti predvsem prihod skrajnežev. Ne podpira ideje gradnje ograj znotraj držav šengenskega sistema, saj bi to vodilo k destabilizaciji skupnega evropskega sistema, hkrati pa povečalo nezaupanje med državami članicami EU. Hofer kot ključnega partnerja pri reševanju begunske in migrantske krize vidi v Turčiji. S Turčijo si želi tesnega in strateškega sodelovanja, vendar je ne vidi kot del EU. Kot je še poudaril Hofer, slovenska, hrvaška in madžarska manjšina v Avstriji ne predstavljajo nikakršne težave ali grožnje, temveč predvsem turška, ki se ne želi integrirati v avstrijsko okolje.

Črnčec je poudaril, da je potrebno zavzeti odločnejšo držo proti Turčiji, saj EU ne sme dopustiti, da bi Turčija izrabljala begunsko in migrantsko krizo za lažje uveljavljanje svojih interesov pri pridruževanju EU. Turčija kulturno in pravno-politično ne sodi v okvir EU, saj so norme in vrednote, ki jih zagovarja ta država, popolnoma drugačne kot tiste, na katerih je zgrajena EU. Zavzel se je za odločnejši nadzor zunanjih meja EU, saj je to po njegovem mnenju eden ključnih dejavnikov za nadzorovanje prehajanja beguncev in migrantov.

Van Handel je izpostavil dejstvo, da potrebujemo tesnejše evropsko povezovanje, še posebej v srednji Evropi. Trdnješe sodelovanje srednjeevropskih držav lahko znatno pripomore k učinkovitejšemu upravljanju bengunske in migrantske krize, saj so to ene najbolj izpostavljenih držav. Hkrati je poudaril, da se mora Evropa znova začeti povezovati in iskati skupne odgovore na temelju vrednot, na katerih je nastala.

Gaiser je ponovno izpostavil potrebo po učinkovitejši in enotnejši EU, saj je to edini način, s katerim lahko uspešno odgovorimo na katero koli zunanjepolitično situacijo in grožnjo. Dokler bodo države EU neenotne pri oblikovanju politik, bodo imele velike članice dovolj manevrskega prostora za uveljavljanje svojih interesov in nadzor nad delovanjem EU. Glede begunske in migrantske krize se strinja, da mora EU vzpostaviti tesno in strateško partnerstvo s Turčijo, saj ta igra pomembno vlogo pri upravljanju in obvladovanju begunskih valov. Predvsem pa mora EU najti način oziroma nov projekt, ki bo države znova začel povezovati na skupnih temeljih. Najti mora takšen projekt in idejo, kakršno so ustanovni očetje EU našli po koncu druge svetovne vojne.