Natisni

Poročilo s konference v Zagrebu

Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne konference z naslovom Integration and Disintegration of the European Union – Pa-European Answer and Perspectives of European Integration in South-East Europe a Quarter Century Later, ki je potekala od 21. do 23. oktobra 2016 v Zagrebu. Namen konference je bil spregovoriti o stanju v Evropski uniji in o elementih, ki vodijo tako k tesnejši integraciji kot tudi k morebitni dezintegraciji Evropske unije. Potrebno je namreč poznati obe plati, če želimo najti način, kako Evropsko unijo v teh neugodnih časih in izzivih okrepiti.

Andrej Plenković, predsednik vlade Republike Hrvaške in podpredsednik hrvaške Panevropske unije, je v nagovoru poudaril, da je nujno potrebno povrniti zaupanje v evropski projekt, tj. Evropsko unijo. Krepitev t. i. političnega mainstreama je vodi v odvračanje predanosti evropskih državljanov do EU, hkrati pa odpira odpira prostor za nastanek idej, ki temu projektu škodujejo. Takšen način delovanja vodi k renacionalizaciji, kar pomeni, da se države zatekajo k nacionalnim politikam. To je z vidika evropskih integracijskih procesov kratkoročna reakcija, ki ima na daljši rok škodljive posledice za celotno Evropo. Potrebni so politični premislek, temeljite analize in strateške odločitve. Evropski voditelji se morajo boriti proti populističnim napadom tako z leve kot desne strani.

Pavo Barišić, minister za izobraževanje in šport Republike Hrvaške ter predsednik hrvaške Panevropske unije, je izpostavil potrebo po večjem sodelovanju znotraj Evrope, tehtnemu premisleku o načinih, s katerimi bi okrepili integracijski proces ter spodbujanju zaupanja med evropskimi državljani.

Panel, na katerih so sodelovali predstavniki panevropske mladine, je bil namenjen predvsem premisleku, na kakšen način mladi vidijo prihodnost Evropskih integracij, kako lahko prispevajo k oblikovanju skupne prihodnosti ter kateri so izzivi, ki jih je potrebno nujno nasloviti in najti rešitve. Pavao Nujić, predsednik hrvaške panevropske mladine, je izpostavil zgodovinsko vrednost evropskega povezovanja in spomnil, da je Evropa kontinent kultur, ki jih povezuje demokracija. Stefan Haböck, član avstrijske panevropske mladine, je opozoril, da želijo različne sile od znotraj in od zunaj oslabiti Evropo, saj velikim silam ni v interesu imeti močno in enotno Evropo. Poudaril je, da si evropski državljani ne želimo centralizma in nacionalizma, temveč Evropo, ki temelji na načelu subsidiarnosti. Franziskus Posselt, predsednik nemške panevropske mladine, vidi kot ključni izziv Evrope nadaljevanje integracijskega procesa in širitve, še posebej v času po Brexitu. Dejan Hribar, član slovenske panevropske mladine, je poudaril, da Evropa potrebuje močne in karizmatične voditelje, kakršne je Evropa imela v času nastajanja Evropskih skupnosti, enotne evropske politike ter projekt, v katerem bi se evropski državljani prepoznali in želeli prispevati k njegovi uresničitvi. Carlos Uriarte, predsednik španske panevropske mladine, meni, da bi morali evropskim državljanom dati več časa, da bi razvili evropski patriotizem, ki je najučinkovitejše sredstvo v boju zoper nacionalizem. Prav tako bi EU morala svojim državljanom pokazati, da si po Brexitu želi še intenzivnejšega integracijskega procesa.

V nadaljevanju je razprava potekala predvsem o tem, kako nadaljevati evropski širitveni proces in s tem dati jasen signal jugovzhodni Evropi, da je del skupne evropske prihodnosti. Gordana Đurović, predsednica Črnogorskega panevropskega gibanja, je izpostavila dejstvo, da je Črnogorsko panevropsko gibanje šele v fazi nastajanja (ustanovni kongres je bil 17. maja 2016), vendar so odločeni prispevati k evropskemu integracijskemu in širitvenemu procesu. Kot je poudarila v nagovoru, jugovzhodna Evropa ni tako zanimiva, saj celotna regija predstavlja zgolj 0,58 % evropskega GDP. Vendar pa je za Evropo ključnega geopolitičnega pomena, saj se ravno na tej regiji kaže, kateri veliki mednarodni igralci imajo interese in zakaj ter kako močna in odločena je EU. V nadaljevanju je Marjan Gjorcev, predsednik makedonske panevropske unije, opozoril, da Evropi primanjkuje kritičnega premisleka o tem, kaj pravzaprav želi storiti z jugovzhodno Evropo in kakšno prihodnost ji ponuditi. Izpostavil je dejstvo po nujnosti evropske institucionalne reforme, ki bi EU omogočila sprejemanje hitrih in učinkovitih odločitev. Prav tako meni, da mora EU ohranjati dialog z vsemi ključnimi sosedskimi državami, predvsem z Rusijo in s Turčijo, saj obe državi ozemeljsko delno pripadata tudi Evropi. Vanja Gavran, predsednik panevropske unije Bosne in Hercegovine, je orisal vzporednost dveh pojavov, ki potekata v Evropi, to sta integracija in dezintegracija. Na primeru Bosne in Hercegovine je mogoče jasno zaznati proces krepitve dezintegracije, kar slabi tako regijo kot tudi EU. Na drugi strani pa aktivno poteka iskanje predvsem evropskih vizionarjev, ki bi redifinirali pojem integracije in evropskim državljanom povrnili zaupanje v izgrajevanje skupne evropske prihodnosti.

Več o mednarodni konferenci v Zagrebu lahko najdete tukaj.