Natisni

Poročilo z dunajskega kogresa

Slovensko panevropsko gibanje je v sodelovanju z avstrijsko panevropo na Dunaju organiziralo kongres ob 90. obletnici prvega panevropskega kongresa. Dogodek je potekal od 6. do 9. oktobra 2016 v Haus der Industrie. Namen dogodka je bil obeležiti 90. obletnico ter razpravljati o prihodnosti Evrope in kako lahko panevropska ideja pripomore k iskanju rešitev na izzive, s katerimi se EU sooča.

Govor prof. dr. Petra Zimmermanna lahko najdete tukaj.

Govor dr. Larisa Gaiserja lahko najdete tukaj.

Panel, na katerem so sodelovali predsedniki treh držav, Republike Makedonije (Gjorge Ivanov), Albanije (Bujar Nishani) in Kosova (Hashim Tachi) je bil namenjen razpravi o prihodnosti jugovzhodne Evrope, evro-atlantskim integracijskim procesom ter sosedskim odnosom v regiji. Vsi trije predsedniki so izpostavili željo po čim hitrejšem približevanju EU in opozorili, da se EU vedno bolj oddaljuje od svojih obljub in zavez. Tachi je izpostavil potrebo po priznanju Kosova s strani vseh držav članic EU in opozoril, da mora EU narediti več v smeri vizumske liberalizacije. Poudaril je potrebo po okrepljenem regionalnem sodelovanju, predvsem s sosednjimi državami. Nishani je spomnil, da EU pozablja na dejstvo, da Albanija prav tako naravni del Evrope ter da aktivno zasleduje cilj, da bi postala polnopravna članica EU.  Poudaril je, da je Albanija prešla obdobje gospodarske in socialne obnove države, ter da je nova prioriteta Albanije evro-atlantske integracije. Ob tem je opozoril, da EU ne bi smela ustaviti širitveni proces na Balkan, saj bi se lahko v regiji zgodil obratni učinek. Ivanov je izpostavil, da je jugovzhoda Evropa odlična podlaga za nastajanje nove evropske strategije na področju širitve in sosedstva. Balkan je regija, kjer se lahko EU največ nauči. Poudaril je, da ne smem odopustiti, da se Evropa balkanizira, temveč Balkan evropeizira. Da bi bilo to lažje dosegljivo je spomnil na nujno potrebo po evropski institucionalni reformi, ki bi olajšala postopke odločanja in odpravila nekatere administrativne ovire. Vsi govorniki pa so se strinjali, da EU potrebuje novo paradigmo, predvsem na področju zunanje politike in evropske sosedske politike.

Več o dogodku, poročila in intervjuje lahko najdete tukaj.