V torek, 7. 5. 2013, sta Slovensko panevropsko gibanje in Slovenska akademija znanosti in umetnosti v dvorani SAZU pripravili pogovor z naslovom Slovenski družbeno-kulturni prostor v evropskem kontekstu. Poleg predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, so bili govorniki še akad. prof. dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU, akad. prof. dr. Peter Štih, tajnik Razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, prof. dr. Milan Bufon iz Univerze na Primorskem in mag. Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, ki je dan prej v odprtem pismu govorce pozval, naj sodelujejo pri ustvarjanju drugačnega pristopa do težav, ki nas bremenijo in začnemo razmišljati o dolgoročnih strategijah.

Po besedah Larisa Gaiserja Evropa preživlja vodstveno krizo, ki se jasno izkazuje v nizki kakovosti politike v posameznih državah in posledično v pomanjkanju vizije razvoja Unije. Evropska unija in Slovenija, čeprav povezani, ne doživljata enake krize. Vendar kot je poudaril Gaiser, je kriza priložnost in hkrati primeren trenutek za odločitev o tem, kakšno vizijo prihodnosti bosta oblikovali tako Slovenija kot Evropska unija, kajti mednarodni odnosi so se po padcu Berlinskega zidu korenito spremenili, ravnovesje moči pa močno spremenilo.

Akad. prof. dr. Jože Trontelj se zavzema za združitev evropskih držav s preoblikovanjem notranjega sistema in z vzpostavitvijo novega svetovnega reda, vendar nas pred tem čakajo pomembne politične in finančne preizkušnje. V evropskem prostoru je razvoj kulture in posluh za etične vrednote še posebej pomemben. Dr. Trontelj dodaja, da moramo prisluhniti razumu in stremeti k preoblikovanju prihodnosti z zavzemanjem se za vrsto pravih načel, ki naj bi usmerjale človeške vrednote, zagotavljanje miru ter skupnega dobrega.

Akad. prof. dr. Peter Štih je podal drugačen vpogled v zgodovino združevanja Evrope, namreč Karel Veliki je v svoji veliki državi združil najrazličnejša ljudstva, prav tako je krščanstvo nadomestilo poganstvo. Kljub veličini njegovega cesarstva je kmalu po njegovi smrti veliko Frankovsko cesarstvo razpadlo. Brez poznavanja preteklosti ni možno razumeti sedanjosti, Evropa pa se je realno in imaginarno oblikovala že v srednjem veku. Po besedah profesorja Štiha Evropska unija sicer teži k integraciji in povezovanju, ne pa k odpravljanju različnosti. 

Prof. dr. Milan Bufon iz Univerze na Primorskem je poudaril, da so države ugotovile, da same niso kos krizi in da morajo sodelovati. Se pravi, bo zdaj pomembno, da se prebujajo lokalne in regionalne identitete. Profesor Bufon še dodaja, da se Evropa spopada z vprašanjem povezovanja in razlikovanja ter da bo morala izhajati iz krize z novim razvojnim programom.

Predsednik republike Borut Pahor: Kriza, ki smo ji sedaj priča tako v Sloveniji in Evropski uniji kot tudi v predelu sveta, ki ji Evropska unija pripada, je odpravila samoumevnost.

Predsednik republike Borut Pahor je na začetku svojega nagovora zastavil vprašanja: Koliko različnosti lahko ali pa mora prenesti Evropska unija, da lahko s potrebno enotnostjo ureja svoje probleme? Kako lahko vpliva na urejanje problemov globalnega sveta? In kako Slovenija vidi svojo vlogo v tem svetu danes in v prihodnje?

Slovenci smo dobili svojo državo skupaj z evropsko idejo in nismo ustanovili svoje države zato, da bi se izolirali, ampak smo vse od polovice 80-ih in začetka 90-ih let svojo zamisel ustanovitve lastne države povezovali s prihodnostjo evropske ideje, je povedal predsednik in dodal, da smo videli svoje mesto med narodi in državami, ki smo jim kulturno, politično in gospodarsko sorodni. 

Predsednik republike je med drugim izrazil prepričanje, da je kriza, ki smo ji sedaj priča tako v Sloveniji, kot v Evropski uniji in v predelu sveta, ki ji Evropska unija pripada, odpravila samoumevnost. Vse od našega vstopa v evropsko cono, smo v območju, ki mu pripadamo, živeli v iluziji, ki se je izkazala za lažno. Mislili smo, da bo vse skupaj le napredovalo in raslo, da je mir trajen, samoumeven in da je samoumevna blaginja, ki se bo samo povečevala, potem je prišla kriza, ki je pokazala, da ni nič samoumevno, je razložil svoje razmišljanje.

Predsednik je, glede na izkušnje, ki jih ima kot evropski politik, prepričan, da je Evropa krizo dočakala institucionalno popolnoma nepripravljena. To danes vidimo v tem, da se Evropa ukvarja z institucionalnimi rešitvami parcialno, kar kaže na to, da so nujni praktični ukrepi, zato, da skupnost ne bi razpadla v času krize. Predsednik meni, da je vsem bolj ali manj jasno, da stoji Evropa pred izzivom, ko bo morala odgovoriti na vprašanje, koliko te različnosti, ki nas utemeljuje kot samobitne narode in tudi države, smo pripravljeni žrtvovati, da bi lahko ustvarili več prostora za potrebno enotnost, ki nam bi olajšala in omogočala, da lažje ukrepamo v skupno korist. To je potrebna podmena, da ostanemo skupaj in vprašanje, ki je po mnenju predsednika danes v Sloveniji premalo problematizirano.

Ob koncu svojega nagovora je predsednik Borut Pahor opozoril, da je možen scenarij tudi ta, da se bomo Slovenci in tudi večji narodi znašli pred dilemo, ali bomo žrtvovali pomemben del svoje suverenosti zato, da bomo lažje in uspešneje reševali svoje probleme, ki so hkrati problemi tudi drugih evropskih narodov; ali pa se za to ne bomo odločili in bomo ocenili, da to ni skupnost, ki ji želimo pripadati. Ob tem je opozoril, da si bo, tako kot vedno do sedaj, prizadeval za to, da bi Slovenci ostali znotraj evropskega, kulturnega, političnega, gospodarskega in tudi varnostnega prostora. To naše suverenosti ne ogroža, to jo omogoča, je poudaril predsednik republike. 

Manca Karlovšek

Odprto pismo Larisa Gaiserja lahko najdete tukaj.

Govor Larisa Gaiserja na okrogli mizi lahko najdete tukaj.

Posnetek okrogle mize lahko najdete tukaj.

 

Fotogalerija: