V torek, 21. maja 2013, je v prostorih Francoskega instituta Charles Nodier potekal pogovorni večer z naslovom »Somrak slovenskega pomorstva ali groteska o papirnati barki«. Tokratni gost je bil ugledni slovenski pravnik, predavatelj na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in Institutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti (IMO IMLI), nekdanji Minister za promet, poslanec in podpredsednik Državnega zbora, prof. dr. Marko Pavliha. Z gostom smo spregovorili o geostrateškem položaju Slovenije v evropskem prostoru, pomenu slovenskega morja, razvoju železniške infrastrukture ter etiki in morali v politiki. Pogovor je temeljil na mislih knjiga dr. Pavlihe z naslovom »Pavlihizmi in slična čivkanja brez Twiterja«.

Dr. Pavliha je izpostavil, da ima Slovenija velik razvojni potencial, ki izhaja predvsem iz geostrateške lege in tudi naravnih danosti (npr. dostop do odprtega morja). Da bi lahko uresničili in unovčili ta potencial, pa je potrebno imeti jasno strategijo in vizijo razvoja, ki ju v Sloveniji primanjkuje. Izpostavil je pomen glavnih igralcev, ki bi pri doseganju teh ciljev igrali ključno vlogo: luka Koper in Slovenske železnice.

Luka Koper ima izjemen gospodarski potencial, saj je pot tovora do marsikaterega dela Evrope preko nje najkrajša in najhitrejša. Hkrati pa vpliva na okoljsko dimenzijo, saj krajše in hitrejše poti pomenijo manjšo obremenitev za okolje. Vzporedno z Luko Koper pa je nujno potreben razvoj železniške infrastrukture, saj Slovenija leži na stičišču dveh ključnih železniških pan-evropskih koridorjih (V. in X.). Zaradi tega je potrebno ne le zgraditi drugi tir Divača-Koper, temveč tudi druge železniške odseke, ki predstavljajo ozka grla in jih ustrezno posodobiti.

Ker dr. Pavliha zadnje čase posveča vse več pozornosti razvoju in pomenu morale in etike tako v družbi kot politiki, smo se dotaknili tudi vprašanja, kako dvigniti raven moralne odgovornosti in etičnega ravnanja. Kot je izpostavil govornik, je za to potreben temeljit razmislek o vlogi posameznika v družbi, prestopiti meje umetnih delitev, začeti tovrstne teme obravnavati že v šoli ter narediti preskok v miselnosti, da osebna neskončna materialna bogatitev ni in ne more biti najvišji cilj.

Martin Ušaj

Posnetek pogovora lahko najdete tukaj

Fotogalerija: