Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne panevropske konference, ki je potekala od 28. do 30. junija 2013 v Vukovarju na temo »Panevropski model Evropske unije – Hrvaška v Evropski uniji«. Namen konference je bil spregovoriti o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (EU), kaj in kako lahko Hrvaška prispeva v EU ter kaj EU pomeni za Hrvaško. Govorniki so se dotaknili vprašanj prednosti in izzivov vstopa Hrvaške v EU, kaj to pomeni za hrvaško narodno identiteto, gospodarski trg, politične razmere, kakšno vlogo bo imela Hrvaška v EU in kaj bo EU lahko ponudila Hrvaški.

V uvodnem delu so udeležence pozdravili dr. Pavo Barišić, predsednik Hrvaškega panevropskega gibanja, Ružica Marić, direktorica mestnega muzeja Vukovar, Klaus Fiesinger, vodja oddelka Fundacije Hans Siedl za vzhodno in jugovzhodno Evropo,  Ani Pejković, sekretarka v Upravi za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Hrvaške ter Alain Terrenoire, predsednik Mednarodne panevropske unije. Vsi govorniki so izrazili zadovoljstvo, da bo Hrvaška postala članica EU, poudarili potem tega trenutka za EU in hkrati izpostavili, da se najpomembnejši del evropske poti za Hrvaško z vstopom šele začenja.

Andre Poulin in Branislav Ježić sta opozorila na vlogo medijev pri ustvarjanju podobe EU in ohranjanju bogastva različnosti idej znotraj EU. S pomočjo sodobnih elektronskih medijev je možno zaščititi kulture manjših narodov znotraj EU, saj zaradi široke pokritosti niso omejene le manjše območje. Skupni evropski medijski kanal omogoča širitev in združevanje idej v harmonizirano evropsko celoto.

Laris Giser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je osvetlil simboliko reke Donave kot začetka sodelovanja med političnimi entitetami in mesta Vukovarja kot kraja vojne in sprave. Obenem je poudaril simboliko datuma konference ob spominu na začetek prve svetovne vojne in določitve začetka pogajanj s Srbijo o priključitvi k EU. Gaiser je izpostavil razliko med časoma priključitve Slovenije in Hrvaško v EU, saj je v prvem primeru šlo za čas gospodarske rasti, Hrvaška pa vstopa v EU v času globoke finančne in gospodarske krize. Prav zato je Hrvaški svetoval naj ne razmišlja o tem, kaj bo EU storila zanjo, ampak predvsem, kaj lahko Hrvaška stori za EU.

Vojislav Mitič, predsednik Srbskega panevropskega gibanja, je poudaril vlogo Slovenije po njenem vstopu v EU leta 2004, ko je postala vrata v Evropo za ostale nekdanje jugoslovanske države. Obenem je izrazil upanje, da bo Srbija kot hrvaška soseda čim hitreje izpeljala proces pogajanj in priključitev v EU. Reka Donava po njegovem mnenju ne sme biti reka ločevanja in razdvajanja, temveč povezovanja in medsebojnega razumevanja. Po njegovih besedah je bila Srbija vedno del Evrope in bo kot taka slej ko prej tudi del Unije.

Gabor Andrassy, predsednik Madžarskega panevropskega gibanja, je povezal preteklost in prihodnost narodov, ki so bili nekdaj del Avstro-Ogrske, vmes so se ločili, sedaj pa se ponovno združujejo ali pa so sredi tega procesa v okviru EU. Na kratko je povzel zgodovino narodov, ki se priključujejo EU in opozoril na potrebo po večplastnem sodelovanju med njimi v okviru EU.

Berndt Posselt, predsednik Nemškega panevropskega gibanja, se je v svojem govoru osredotočil na problematiko ponovnega vznikanja nacionalizmov, ki pustošijo po EU in upočasnjujejo proces njenega širjenja. Kot osrednji simbol vsega slabega, kar nacionalizem prinaša, je v zgodovinski perspektivi označil mesto Vukovar. Hkrati je poudaril, da bi lahko ravno Vukovar prevzel enako vlogo v jugovzhodni Evropi kot jo je Strasbourg med Nemčijo in Francijo. Imamo samo eno EU in to moramo izboljšati in graditi, saj lahko zaživi le, če se vse države vključijo vanjo. Poudaril je, da EU v očeh svojih državljanov ne sme biti velika birokratska pošast, ampak skupnost z možnostmi lastne izbire in skupne koordinacije.

Martin Ušaj

Govor Larisa Gaiserja (pdf, 43 kb)

Fotogalerija: