Zunanja politika EU – nova varnostna vprašanja

Ljubljana, 22. februar 2014, 9.00–10.45

Uvodoma je vse udeležence prvega sobotnega panela o novih varnostnih vprašanjih EU pozdravil in nagovoril Boštjan Šefic, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve. Izpostavil je pomembnost enotne in trdne EU pri vprašanjih varnosti. Pri obravnavanju varnostnih vprašanj EU moramo v ospredje vselej postaviti varnost državljanov ter skupne interese in cilje. V varnosti ni prostora za iskanje individualnih koristi. V zadnjih letih se je kot nov velik izziv za evropsko varnost izkazalo množično nelegalno priseljevanje. To pa je razkrilo drugo težavo EU – pomanjkanje solidarnosti. Pomembno za EU je, da sodeluje v operacijah v tujini in s tem pripomore k prenosu znanja in izkušenj – s tem pa na dolgi rok zmanjšuje zunanje nevarnosti. K temu v zadnjih letih veliko prispeva tudi Slovenija, še posebej na zahodnem Balkanu. Zaključil je, da lahko EU uspešno kljubuje grožnjam le, če bo gradila na zaupanju in skupnih odločitvah.

Panel o novih varnostnih izzivih so nadaljevali prof. dr. Luccio Caracciolo, direktor geopolitične revije LIMES, prof. dr. Damir Črnčec, profesor na Fakulteti za državne in evropske študije, dr. Steven Blockmans, raziskovalec na Evropskem institute za politične študije ter Erhard Busek, predsednik institute za podonavsko regijo in srednjo Evropo. Namen panela je bil spregovoriti o ključnih varnostnih vprašanjih, s katerimi se sooča EU: vprašanje regionalne varnosti, oblikovanje skupnih varnostnih strategij ter boljše upravljanje v varnostnih vprašanjih.

Luccio Caracciolo je izpostavil ključno dejstvo, da EU nima skupne zunanje politike. S tem pa tudi ne more postati pravi svetovni igralec. Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) je zgolj strukturni namen, kako vzpostaviti pravo skupno zunanjo politiko. Dejansko pa gre za institucijo, kjer se zbirajo in oblikujejo mnenja držav o tem, kako dojemajo politiko Bruslja. Če gledamo na EU samo skozi prizmo zunanjo politike lahko ugotovimo, da je vse prej kot unija, saj so na tem področju države še najbolj razdeljene. Trenutno je največji varnostni izziv vprašanje Ukrajine in geopolitičnega trka z ruskimi interesi. Tu se kažeta ključni pomanjkljivosti EU zunanje politike : a) EU ima premalo evropskih diplomatov, b) države še vedno izvajajo nacionalno zunanjo politiko in uresničujejo državne in ne evropske interese. Zato je skrb za EU prihodnost še toliko večja, če pomislimo na morebitni scenarij, da se ZDA in Rusija ponovno znajdeta v položaju kot sta že bili v preteklosti. V tem primeru bo za EU prepozno iskati skupno zunanjo politiko.

Steven Blockmans je izpostavil, da je mora EU nujno redefinirati varnostne izzive in jih prilagoditi glede na evropski institucionalni in politični okvir. Potrebno se je zavedati, da niti ena sama država članica ne razpolaga s toliko moči kot pred 20 ali več leti. EU mora nujno vzpostaviti mirno sosedsko okolje, takšno kot ga ima ZDA. To so lahko ključni varnostni izzivi za EU, saj ima nestabilno evro-sredozemsko regijo, zahodni Balkan, Bližnji vzhod in nazadnje še Ukrajino, ki postavlja v ospredje stabilnost vzhodnega partnerstva. Za EU je nujno, da se opredeli do treh najpomembnejših vprašanj :

a)      Vzpostaviti celostno skupno evropsko strategijo, ki bo zajemala vsa ključna varnostna vprašanja (energetska oskrba, preseljevanje, gospodarska varnost, skupna obramba idr.).

b)      Preveč pravnih okvirjev za vzpostavitev učinkovitega enotnega okvirja delovanja EU.

c)      Vprašanje kapacitete EU, ki se nanaša na to, ali se je EU sposobna spopasti s tremi varnostnimi izzivi v sosedstvu naenkrat, kako in s katerimi sredstvi.

Zaradi vseh naštetih vprašanj je toliko pomembneje, da EU končno najde skupen jezik v zunanji politiki in doseže prepotrebno enotnost.

Erhard Busek je poudaril, da EU nima orodij, s katerimi bi lahko uspešno gradila skupno zunanjo politiko. Poleg tega pa se v zunanjih odnosih države članice preveč osredotočajo na ohranjanje miru in stabilnosti znotraj kontinenta (preveč gleda v preteklost) in manj na skupno delovanje v svetu (osredotočenost na prihodnost). V tem pogledu je premalo razvit mehanizem EU kriznega upravljanja. To vlogo uspešno nadomeščajo nekatere mednarodne organizacije kot so Europol, vendar pa ne razpolaga z vsemi informacijami. Nove varnostne izzive predstavljajo tudi pomanjkanje skupne, evropske identitete, povečana mobilnost ljudi, naraščajoča brezposelnost, nova tehnologija, internetna varnost, odsotnost strategij ipd. Izpostavil je še, da nimamo skupne evropske civilne družbe. Zaključil je, da EU ne premore niti skupne EU pogovorne oddaje. Edina skupna evropska oddaja je Evrosong in še tukaj se glasuje po načelu držav.

Damir Črnčec je za uvod izpostavil dejstvo, da mora EU začeti graditi na tem, da postane resnično pravi svetovni igralec, z jasnimi strateškimi dokumenti o tem, kaj in kako želi doseči svoje cilje. Pomemben del teh dokumentov se mora nanašati na nove varnostne izzive, ki jih sodobni globalni svet predpostavlja.

Video posnetek panela je dostopen na http://www.youtube.com/watch?v=2Uhj5Up4QYo.