Zunanja politika EU – gospodarska diplomacija

Ljubljana, 22. februar 2014, 11.00–12.30

Peter Frankl, direktor časnika Finance, je na začetku izpostavil ključno vprašanje za gospodarstvo – kako težko je najti denar in kje je razkorak med gospodarstvom in diplomacijo? V nadaljevanju je za iztočnico izpostavil drugo pomembno zadevo, ko govorimo o odnosu med gospodarstvom in politiko – kdo ustvarja in kdo vodi politiko oz. gospodarstvo? Poudaril je, da je uporabno in predvsem koristno organizirati tovrstne konference, kjer lahko predstavniki različnih sektorjev odkrito razpravljajo o gospodarstvu in svojih odnosih s politiko in diplomacijo.

Maša Čertalič iz Luke Koper je poudarila, da je sodelovanje med različnimi mednarodnimi lukami v Jadranu najvišje politično vprašanje, še posebej v luči investicij. Z internacionalizacijo se vedno pojavi tveganje izgube določenega dela vložka v razvoj. Vendar pa različnost tovornega prometa zagotavlja stabilnost in blaži tržna nihanja. Moč države in nacionalne zunanje politike sta zelo pomembna dejavnika za gospodarstvo, še posebej pri vstopanju na nove trge in odpiranju novih priložnosti. Državna diplomacija pa igra pomembno vlogo tudi pri lobiranju. Zanimivo je, da zgolj sodelovanje zaradi denarja ni vedno najbolj koristno za dolgoročni gospodarski razvoj.

Nedjan Brataševec, lastnik podjetja ARC Group, je predstavil primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja v gospodarstvu, še posebej po odprtju meja (ob vstopu Slovenije v EU). Poudaril je, da meje na zemljevidu že dolgo niso več žive, vendar v glavah ljudi še vedno obstajajo, saj ljudje z njimi še vedno živijo. In ta odnos predstavlja velik izziv za bodočnost gospodarske diplomacije. Izpostavil je dejstvo, da sta gospodarsko okolje in podjetništvo zelo povezana. V gospodarski diplomaciji ime ali znamka ne pomenita dosti, saj je najpomembnejši osebni odnos. Pri tem je poudaril razlike v odnosu do investicij, razvoja in strateškega razvoja med različnimi deli sveta.

Mitja Kumar, regionalni direktor za svetovanje pri podjetju Deloitte, je izpostavil problem političnega pomanjkanja strateškega načrtovanja in programa. Glavni gospodarski izziv vidi v odsotnosti dolgoročne politične vizije in strategije, ki se mora jasno kazati pri velikih nacionalnih projektih, kot so transport in infrastruktura. Gospodarstvo, politika in diplomacija bi morali delovati z roko v roki z namenom doseganja največjih učinkov. Še več, samo s skupnim delovanjem (zaradi doseganja kritične mase) bo gospodarstvo Slovenije in EU postalo dovolj konkurenčno, da bo lahko tekmovalo z velikimi azijskimi korporacijami.

Andrey Myasnikov, svetovalec za gospodarska vprašanja na veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji, je poudaril, da je gospodarstvo odvisno od odnosa med politiko in diplomacijo. To je tudi glavna stična točka gospodarstva in diplomacije. Ne smemo pozabiti, da želi vsaka država iztržiti največ iz dane situacije. Zato je podal primer olimpijskih iger v Sočiju (Rusija), kjer so bile koristi za regijo večplastne. V tem primeru se je jasno pokazalo, kako pomembno je sodelovanje med gospodarstvom in politiko ter diplomacijo, saj so bila v Sočiju prisotna številna podjetja iz različnih držav (tudi iz EU).

Video posnetek panela je dostopen na http://www.youtube.com/watch?v=2e5OqhxgaPw.