Zunanja politika EU – Evropski parlament in evropski državljani

Ljubljana, 22. februar 2014, 16.15–17.45

Nekdanji podpredsednik Evropske komisije Franco Frattini je v kot moderator izpostavil, da ima Evropski parlament (EP) več moči kot kdajkoli prej – še posebej v procesu odločanja. To Pomembno dejstvo je, da je EP najboljša povezava med evropskimi državljani in evropskimi politikami. Razočaranje ljudi nad evropskimi politikami pa je upravičeno veliko, saj ne vedo, kaj se dejansko dogaja v Bruslju – proces odločanja ni popolnoma transparenten (srečanja in sestanki se odvijajo za zaprtimi vrati), kar vodi v pomanjkanje legitimnosti. In to je daleč najpomembnejše vprašanje za EP pred evropskimi volitvami maja 2014. Člani evropskega parlamenta se morajo truditi, da bi povrnili zaupanje in legitimnost v evropske institucije. EU in še posebej EP ne smeta dovoliti, da populizem, ki se širi po Evropi, uniči integracijski proces EU. Enostavno je preveč področij, kjer so evropski državljani največ pridobili: odprava vizumov, odprte meje, enotna denarna valuta, boljše vzajemno poznavanje ipd. EP in evropske institucije bi morale skrbeti, da bi bili evropski državljani bolje obveščeni tudi o drugih skupnih evropskih politikah in njihovih prednostih, kot so npr. transport, infrastruktura, kmetijstvo, energija, varnost pri delu, zunanje zadeve ipd. Bistveno vprašanje za vse evropske državljane pa je, kakšna je po njihovem mnenju evropska prihodnost brez integracijskega procesa, boljša ali slabša.

Evropska poslanka Tanja Fajon je izpostavila opažanje, da so evropski državljani vedno manj zadovoljni z evropskim integracijskim procesom in imajo manjše zaupanje v EU. To je posledica visoke nezaposlenosti in manjše socialne varnosti. Poudarila je, da EP ni imel vzvodov in mehanizmov, s katerimi bi lahko nadzoroval potek in širjenje evropske krize. Prav zato javnomnenjske raziskave kažejo na izjemno zaskrbljujoče podatke – ljudje so postali bolj skeptični do nadaljnjega integracijskega procesa EU in si tega celo ne želijo več. To pa je prelomna točka za evropske institucije, ko bodo morale v središče odločanja ponovno postaviti evropske državljane. EU je nekako postal projekt političnih elit in ne državljanov. EU se je preveč oddaljila od svojih državljanov. In to je točka, ki daje vzgon ekstremizmom, ki lahko začnejo škoditi evropski integraciji. Največja skrb pa je, da bodo državljani na letošnjih evropskih volitvah glasovali proti EU in ne za EU. Po drugi strani pa je izpostavila tudi dejstvo, da posamezne države članice ne morejo same uspešno tekmovati v vedno bolj globaliziranem svetu, medtem ko lahko, če delujejo skupaj. EU je ustvarila edinstvene svetovne politične pogoje, zato mora v tej smeri nadaljevati, če želi postati močan mednarodni igralec.

Evropski poslanec Davor Ivo Stier je vse sodelujoče spomnil, da so evropski državljani vseeno bolj navdušeni nad idejo skupne Evrope, kot so bili v začetku 90-ih. To so jasno izrazili v visoki podpori evropski integraciji, ko so se njihove države priključile EU. Državljani so bolj proevropsko usmerjeni in se borijo za boljšo prihodnost. Razlog za to je zelo preprost: evropske ideje o svobodi, spoštovanju človekovih pravic in vladavine prava so zelo privlačne in hkrati steber napredka in blaginje. Strinja se, da so reforme potrebne z namenom izboljšanja trenutne situacije in za zagotavljanje nadaljevanja evropske solidarnosti. To je hkrati tudi osnova za boljši in okrepljen gospodarski sitem. Evropski državljani ne bi smeli pozabiti, da so ustvarili edinstvene skupne evropske vrednote, s katerimi se lahko identificirajo – mogoče to ni vidno na mikro ravni, vendar so zelo prisotne, ko gredo v druge dežele.

Evropski poslanec Ivo Vajgl se je osredotočil na to, kako zgraditi še bolj enotno evropsko identiteto, kajti močna skupna identifikacija je osnova uspešnega tekmovanja z drugimi svetovnimi regijami. Na prvo mesto bi morali postaviti kulturo. Na žalost na prvo mesto ne moremo postaviti politike, saj so ljudje izgubili zaupanje vanjo. EU bi se morala truditi, da poveča svoj ugled v medijih, saj so mediji tisti, ki lahko EU povrnejo zaupanje in dobro podobo. Zaskrbljujoče je, da se je v teh razmerah razmahnil evroskepticizem. Večje je nezaupanje v evropske institucije in manj je empatije. Na področju zunanje politike pa EU ne morejo resno jemati v svetu, saj evropski politiki in institucije niso sposobni oblikovati skupnih rešitev, odgovorov in predlogov. Primeri, kot so Libija, arabska pomlad, Ukrajina, Bližnji Vzhod ipd., jasno kažejo na pomanjkanje močnega in trdnega vodstva EU.

Video posnetek panela je dostopen na naslovu http://www.youtube.com/watch?v=OodASA_y1I0.