Slovensko panevropsko gibanje je 25. in 26. aprila 2014 v Trstu izvedlo mednarodno konferenco z naslovom Evro-sredozemska regija in narodne manjšine. Mednarodna konferenca, ki je bila organizirana v sodelovanju s Kulturno ustanovo Josip Pangerc Trst, je potekala v sklopu projekta Evropski državljani za evropsko zunanjo politiko, ki je podprt s strani programa Evropske unije Evropa za državljane. Zaradi pomembnosti in aktualnosti teme je konferenca obenem potekala tudi pod pokroviteljstvom predsednika italijanske vlade. Dogodka se je skupaj udeležilo preko 70 udeležencev iz 7 držav. Konferenca je bila sestavljena iz štirih vsebinskih panelov, slavnostne otvoritve in kulturnega programa na gradu Socerb.

Prvi panel na temo evro-sredozemske regije in evropske sosedske politike je potekal v petek, 25. 4. 2014. Kot govornika sta nastopila prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea, in Erik Csernovitz, namestnik generalnega sekretarja Srednjeevropske iniciative. Panel je povezoval Rainhard Kloucek, generalni sekretar Avstrijskega panevropskega gibanja. Govorniki so razpravljali o evropski sosedski politiki ter pri tem izpostavili pomembna in aktualna mednarodna vprašanja – dogajanje v zvezi z Ukrajino in odnosu EU do evro-sredozemske regije.

Konferenco so slavnostno odprli Walter Stanissa, član upravnega odbora Trgovinske zbornice Trst, Maria Cristina Benussi, prorektorica Univerze v Trstu, Edi Kraus, član odbora za gospodarske vire in finančni razvoj mesta Trst, Igor Dolenec, podpredsednik Tržaške pokrajine, Adriano Martinolli D’Arcy, generalni sekretar konzulskega zbora v Trstu, msgr. Ettore Malnati, generalni vikar Tržaške škofije, ter Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Zaključek slavnostnih govornikov je bil, da je Evropa zgrajena na temeljih večkulturnosti, kar jo bogati in krepi, hkrati pa vsem državam nalaga veliko odgovornost, da ščitijo to svetovno posebnost. Boris Pahor je kot častni govornik izpostavil, da je problem manjšin v Evropi še vedno zelo pomemben, saj so te marsikje sistemsko prezrte in celo države, kot sta Francija in Španija, niti ne priznavajo njihovega obstoja. 

Slavnostni otvoritvi je sledil krajši kulturni program na gradu Socerb, kjer je Anja Fabiani, pooblaščena ministrica Republike Slovenije za zunanje zadeve predstavila zgodovino sobivanja različnih kultur na tržaškem. Za primer je vzela zgodbo slavne kraške družine Fabiani, ki so večkulturno okolje videli in jemali kot priložnost za narodno bogatitev in navdih kulturnemu ustvarjanju. 

Drugi dan sta udeležence konference uvodoma pozdravila Valentin Inzko, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino ter Marko Manin, predsednik Kulturne ustanove Josip Pangerc Trst. Valentin Inzko je v svojem nagovoru izpostavil pomen raznolikosti za bogastvo in polnost življenja države. Na primeru Bosne in Hercegovine je poudaril, da so običajni ljudje pogosto veliko bolj napredni glede sprejemanja različnosti in sodelovanja, kot so njihovi politični predstavniki. V evropskem kontekstu pa varstvo manjšin ni le njihovo priznavanje in zaščita, temveč tudi njihova vključitev kot obogatitev za regijo in državo. 

Na prvem panelu sobotnega dela konference z naslovom Zunanja politika EU, mediji in državljani so govorniki Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskega TV programa RAI, Martin Brecelj, urednik Primorskega dnevnika, ter Ivo Jevnikar, odgovorni urednik slovenskega informativnega programa RAI, spregovorili o pomembnosti vloge medijev pri ustvarjanju tako javnega mnenja kot tudi povezovanju državljanov. 

Drugi sobotni panel je bil namenjen razpravi o pomenu manjšin v zunanji politiki, kako države obravnavajo manjšine ter predvsem, kako manjšinska združenja pripomorejo k odpravljanju predsodkov. O temi so razpravljali Miha Kampuš, predsednik koroške platforme Unser Land, Georg von Habsburg, predsednik Rdečega križa Madžarske, ter Miroslav Polzer, generalni sekretar Global Challenges (GLOCHA) iz Celovca. 

Zadnji panel je bil namenjen razpravi o uresničevanju manjšinskih pravic v praksi, kako države skrbijo in izvajajo manjšinsko politiko ter kateri so izzivi, s katerimi se morajo v bodoče soočiti evropske države. O temi so razpravljali Stane Baluh, direktor Urada za narodne manjšine Republike Slovenije, Bahrija Sejfić z Urada za človekove pravice in pravice narodnih manjšin Republike Hrvaške ter Samo Pahor, predsednik družbeno-političnega društva Edinost iz Trsta. 

Mednarodna konferenca se je zaključila s tehničnim sestankom predstavnikov partnerjev, ki sodelujejo v projektu, kjer so bile glavne točke priprava zbornika, zbiranje vprašalnikov glede javnega mnenja o evropski zunanji politiki, organizacija zadnjega dogodka in koordinacija projekta.

Dogodek je bil medijsko zelo podprt, poročilo konference pa je povzela tudi TV RAI. Posnetek si lahko ogledate na http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-2ef87162-112f-41d1-a1d8-dd0052a3025e-tgr.html#p=0.

Govor Valentina Inzka lahko najdete tukaj

Predstavitev Anje Fabiani lahko najdete tukaj.

Medijske objave dogodka lahko najdete tukaj.