Trst, 26. april 2014, 9.00–10.45

Drugi dan sta udeležence konference uvodoma pozdravila Valentin Inzko, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, ter Marko Manin, predsednik Kulturne ustanove Josip Pangerc Trst. Valentin Inzko je v nagovoru izpostavil narodne manjšine kot del vprašanja evropskega državljanstva. Evropske vrednote namreč niso omejene samo na EU, kajti BiH lahko kot zgodba strpnosti, gostoljubnosti, prijateljstva, večkulturnega bogastva in zgodovinskih izkušenj doprinese k boljšemu razumevanju sodobne Evrope. Gostoljubje kot ena izmed izvirnih vrednot BiH lahko postane del palete evropskih vrednot. To se je v zgodovini večkrat pokazalo, najbolje pa o temu priča naselitev izgnanih Judov iz Španije konec 15. stoletja v Otomanski imperij, kjer so številni Sefardi našli zatočišče v Sarajevu. Med drugim je Inzko citiral izjavo Otta von Habsburga, ki je ob svojem obisku v Pragi v obdobju balkanskih vojn v devetdesetih letih dejal, da poznamo poleg Jeruzalema na Vzhodu tudi Jeruzalem na Zahodu – Sarajevo. Sobivanje je življenjsko potrebno v BiH, a vojne posledice iz devetdesetih letih 20. stoletja so še vedno prisotne. BiH ima 17 narodnih manjšin, ki pa ne uživajo enakih pravic kot 3 konstitutivne entitete. Nepriznane manjšine imajo po njegovih besedah zaprta vrata v javne službe (javna uprava, pravosodje), politiki pa ni v interesu reševanje dodatnega (narodnega) manjšinskega vprašanja. Zato je po mnenju visokega predstavnika za BiH potrebno razvijati moderno evropsko državljanstvo in evropske vrednote. Vsak državljan ima enake pravice kot vsi ostali. Zaključil je, da se moramo izogibati ekskluzivnosti, torej izključevanja etničnih in drugih manjšin. 

Manin pa je v svojem uvodnem pozdravu spregovoril o narodnih manjšinah v Evropi kot njeni posebnosti in bogastvu. Cilj združevanja Evrope je zagotavljati boljše življenje za vse državljane EU. Pri tem je izpostavil mesto Trst kot zelo primerno mesto za odvijanje konference, saj so v njem navzoče tako avtohtona slovenska manjšina kot ostale narodne skupnosti, ki so rasle skupaj z mestom v njegovi najbolj plodoviti zgodovini. Po mnenju Manina vsi živimo od preteklosti, saj je sedanjost le njen odsev. 

Na prvem panelu sobotnega dela konference z naslovom Zunanja politika EU, mediji in državljani so govorniki Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskega TV programa RAI, Martin Brecelj, urednik Primorskega dnevnika, ter Ivo Jevnikar, odgovorni urednik slovenskega informativnega programa RAI, govorili o vlogi medijev pri ustvarjanju tako javnega mnenja kot tudi povezovanju evropskih državljanov. Prav zaradi te pomembne vloge morajo biti mediji nepristranski in vsem akterjem namenjati enako pozornost. To je še posebej pomembno, ko govorimo o evropskih tematikah, med katere zagotovo sodijo tudi narodne manjšine. Po mnenju govornikov so mediji odraz neke skupnosti, torej življenje narodne skupnosti v njeni pravi, realni sliki. Repinčeva kot predstavnica RAI je poudarila pomen uporabe slovenščine na televiziji kot jezika narodne skupnosti. Prav tako so pomembni nekateri programi oziroma oddaje v furlanščini, ki so sestavni del govornega vsakdana dežele Furlanije-Julijske krajine. Programi za otroke in mladostnike so prisotni v treh provincah (tržaška, goriška in videmska). Kot zelo pomembno pa je izpostavila sodelovanje s slovensko nacionalno televizijo. Sodelujejo tudi z drugimi državami, plod večletnega odličnega sodelovanja sosednjih držav in pokrajin pa je tedenska oddaja Alpe-Donava-Jadran, ki je pravi odraz pojma evropskosti. Od leta 1998 je na sporedu tudi oddaja TV Transforontaliera, ki je namenjena slovenski in italijanski manjšini v Italiji in Sloveniji ter poteka v obeh jezikih. Prav s takšnimi koraki odločilno pripomorejo k medkulturnemu razumevanju in zavedanju o tem, da se bogastvo Evrope odseva v njeni raznolikosti. Urednik Primorskega dnevnika je uvodoma predstavil zgodovino časopisa, ki črpa svoje korenine iz časopisa Edinost in medvojnega partizanskega dnevnika. S tem pa uspešno prenašajo evropsko zgodovinsko sporočilo in izročilo ter državljanom (predvsem) pomagajo pri razumevanju sedanjosti.