Mednarodna konferenca v ZagrebuDelegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne panevropske konference, ki je potekala od 27. do 29. junija 2013 v Zagrebu na temo »Hrvaška v Evropski uniji leto kasneje – mir in socialna pravičnost v Evropi stoletje kasneje«. Namen konference je bil spregovoriti o dosežkih in napredku Hrvaške po vstopu v Evropsko unijo (EU), kaj je Hrvaška prispevala v EU ter kako je EU pomagala Hrvaški. Govorniki pa so se prav tako dotaknili vprašanj, povezanih z mirom in socialno pravičnostjo v EU, posebej v luči 100. obletnice začetka I. svetovne vojne (kako sta bila omenjena pojma razumljena pred sto leti in kako danes).

V petek, prvi dan konference, so govorniki izpostavili predvsem pomen in rezultate vstopa Hrvaške v EU. Poudarili so, da so v EU vstopili v času, ko Evropo še vedno pestita finančna in socialna kriza. Vendar pa je pridružitev Hrvaške kot polnopravne članice EU velik dokaz tega, da EU zato ni oslabljena in da širitveni proces ni zastal. Ravno zato si bo Hrvaška v prihodnje prizadevala pomagati tudi drugim državam v regiji pri njihovem približevanju EU.

V soboto, drugi dan konference, je Marko Trogrlić, predsednik splitskega odbora panevropskega gibanja Hrvaške, v svojem nagovoru poudaril, da je tudi Hrvaška v svoji zgodovini pomagala izgrajevati evropsko identiteto in njene vrednote. Zato si je potrebno danes v družbi in politiki prizadevati, da ne bi novonastajajoči nacionalizmi in radikalizmi uničili evropskega procesa in skupne prihodnosti. Ob tem je Gabor Andrassy, predsednik panevropskega gibanja Madžarske, opozoril na vse večjo navzočnost in ponovno uveljavljanje nacionalnih interesov v EU, ki slabijo proces ohranjanja miru in zagotavljanja stabilnosti. Hkrati pa je izpostavil obsežnost evropske birokracije, ki otežuje učinkovitost iskanja in usklajevanja skupnih interesov, zaradi česar je proces evropske integracije počasnejši, kot bi sicer lahko bil. V tej luči je Vanja Gavran, predsednik panevropskega gibanja Bosne in Hercegovine (BiH), opozoril na odsotnost enotnosti v delovanju EU. To je ponazoril na primeru zunanjepolitičnega delovanja EU v BiH, saj EU do leta 2006 ni imela jasnega stališča, kaj želi in pričakuje od BiH. Šele ko so posredovale ZDA oziroma opredelile cilje, je EU zavzela stališče do BiH. Danes pa se soočajo s težavo nerazumevanja s strani EU, saj je BiH v vseh pogledih nekaj edinstvenega, kar se odraža tako v narodnostni sestavi kot tudi v političnem delovanju.

Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je izpostavil predvsem odsotnost pravega vodstva (t. i. leadership) v EU, zaradi česar se EU v prvi vrsti že dlje časa sooča s politično krizo. Vsekakor pa politična kriza ne sme biti izgovor za zaustavitev širitvenega procesa in uresničevanje (pan)evropskih ciljev. V tem pogledu je opozoril na projekt Evropski državljani za evropsko zunanjo politiko, ki si prizadeva za tesnejšo Evropo in še večjo vključenost državljanov pri oblikovanju njenih skupnih politik. Rainhard Kloucek, generalni sekretar Avstrijskega panevropskega gibanja, je izpostavil še eno šibko točko EU – pomanjkanje odgovornosti, zaradi katerega ne more narediti konca politični krizi. Spomnil je, kako je potekal proces izgradnje miru v Evropi, koliko žrtev je bilo potrebnih in koliko odgovornosti je terjal ta proces od politikov. Kot je dejal Vojislav Mitić, predsednik Panevropske unije Srbije, je panevropska ideja reka, ki teče pod mostovi. Normalno je, da se mostovi lahko zrušijo, vendar voda ne preneha teči. To je tisto, na kar opozarja panevropska ideja in je lahko vodilo evropskim politikom. Delno je EU takšno držo pokazala s sprejetjem Hrvaške v EU, saj je s tem dala jasno zavezo in signal, da si želi širitve in torej združevanja in tesnejše povezanosti Evrope. Nevenka Nekić, podpredsednica panevropskega gibanja Hrvaške, je poudarila, da EU ob vseh težavah ne sme pozabiti na svoje osnovne vrednote, kot so mir, socialna pravičnost, poštenost, odgovornost in spoštovanje različnosti.

Govor Rainharda Kloucka najdete tukaj.

Govor Gaborja Andrassyja najdete tukaj.

Govor Larisa Gaiserja najdete tukaj.

Govor Vanje Gavrana najdete tukaj.