Ljubljana, 18. oktober 2014, 16.00–17.30

Iztok Štefanič z Evro-atlantskega sveta Slovenije je uvodoma izpostavil, da je to vprašanje postalo zelo aktualno predvsem v času evropske gospodarske krize, ki jo v največji meri občutijo prav državljani. Državljani za svoje domače težave največkrat v zadnjih letih krivijo prav Bruselj in sprejete politike, ki krojijo njihovo prihodnost. Ravno zato je nujno potrebno razpravljati o tem vprašanju, saj EU ne glede na vse težave, s katerimi se sooča, nudi precej pozitivnih lastnosti (prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala, uvedba skupne valute, večja zaščita potrošnikov idr.).

Katja Geršak, podpredsednica organizacije Regionalni dialog, je predstavila pogled na EU od zunaj, kar je zanimivo, saj se EU v največji meri posveča svojim državljanom. Da bi EU v svetu krepila pozitivno podobo, bi si morala prizadevati za to, da bi pomagala čim več državam in ljudem ustvarjati v njihovi domovini pogoje, ki bi jim omogočali normalno življenje. Prizadevati bi si morala za to, da bi ljudje raje kot migrirali, ostajali na svojih domovih. S tem bi si v svetu pridobila podobo akterja, ki pomaga ljudem razvijati njihov potencial in boljše pogoje življenja. Vendar, ker tega EU ne dela (zapira meje, a hkrati od drugih držav zahteva, da ustvarijo boljše pogoje življenja), imajo ljudje izven EU velikokrat slabšo podobo. Poleg tega EU ne bi smela pogojevati ali vsiljevati pogojev demokracije, temveč bi morala spoštovati lokalno okolje in posebnosti vsake države, s čimer bi zagotovo izgradila veliko lepšo podobo in mnenje.

Tina Bolčar Repovš, direktorica Studia Marketing Ljubljana, je izpostavila, da je pogled na EU odvisen od države in tudi zgodovinskega pogleda. Državljani vidijo EU tudi skozi oči vrednot, ki jih EU predstavlja in zagovarja. Za prebivalce Bosne in Hercegovine sta dve najvišji evropski vrednoti mir in varnost. Zaradi raznolikosti kultur v evropskem prostoru bi morali evropski državljani dati več poudarka izgradnji resnični skupni evropski identiteti, ki bi bila prepoznana v svetu. Potrebno bi bilo postaviti evropsko identiteto ob bok identitetam drugih narodov oziroma civilizacij. To pa se lahko doseže s tem, da se državljane ustrezno ozavešča o pomembnosti skupne Evrope, dogajanju v Evropski uniji in razumevanju njenega delovanja. Na primeru Slovenije je izpostavila veliko težavo, saj mediji niso zainteresirani za evropske tematike. S tem ne dajejo možnosti državljanom bolje spoznati ustroj in delovanje EU, kar se odraža tudi v dojemanju EU in sprejetih evropskih politikah, hkrati pa to ne pripomore k hitrejšemu in tesnejšemu integracijskemu procesu.

Posnetek si lahko ogledate tukaj.