Ljubljana, 19. oktober 2014, 9.30–11.00

Martin Ušaj, tajnik Slovenske panevropske mladine, je uvodoma izpostavil pomembnost tega panela, saj želi Slovensko panevropsko gibanje aktivno prispevati k dvigovanju poznavanja tematik Evropske unije, krepiti aktivno evropsko državljanstvo in spodbujati udeležbo državljanov v procesih odločanja. Poznavanje evropskih politik je ključno za večjo notranjo povezanost in medsebojno razumevanje. Kot je poudaril, se evropski državljani premalo zavedamo, da je EU v prvi vrsti namenjena združevanju in povezovanju državljanov in ne tvorjenju koalicij držav.

Klemen Žumer, vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, je izpostavil zaskrbljujoče dejstvo, da med volivci vlada pasivnost. Še bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je pasivnih vse več mladih. To je jasno pokazala tudi udeležba na evropskih volitvah, ki so potekale maja 2014. Vzrokov za takšen odnos je veliko, vendar je eden ključnih ta, da državljani premalo poznajo evropske politike. Potrebno je pritrditi, da je v Bruslju težko dosegati kompromise, ki so za vse sprejemljivi. In ravno oblikovanje politik (sklepanje kompromisov) vpliva na podobo celotne EU. Evropske institucije navzven dajejo vtis neenotnosti in nepovezanosti, s čimer ne dosegajo optimalnih političnih in komunikacijskih učinkov. Drugi velik dejavnik pri dojemanju EU pa je vpliv regionalne pripadnosti državljanov. Državljani Evropo v veliki meri definirajo glede na njihovo regionalno okolje. Primer: Slovenec razume Evropo v okviru svojih sosedskih držav in tistih, o katerih največ bere in posluša v medijih. Zaradi tega EU ni močan globalni akter, saj ni notranje enoten. Veliko težavo pri zagotavljanju enotnosti pa zagotovo predstavljajo tudi razlike, predvsem jezikovne, saj za sporazumevanje porabimo precej časa in energije.

Simon Delakorda, direktor Instituta za elektronsko participacijo (INePA), je uvodoma povedal, da je osnova njihovega delovanja spodbujati participacijo ljudi ter osveščati državljane o evropskih politikah. Pri tem izpostavil pomen in pomembnost razlik, ki o(b)stajajo v EU (kultura, vrednote, dojemanje ipd.). Evropske institucije so za zagotavljanje in spodbujanje participacije ljudi že zelo zgodaj začele uporabljati medmrežje (kot takšna je bila ena prvih institucij na svetu). V zadnjem obdobju pa se je tudi elektronski način komuniciranja spremenil, ko so postali priljubljeni družbeni mediji, kot sta Facebook in Twitter. S tem so se morale evropske institucije prilagoditi novim komunikacijskim metodam, da bi lažje dosegle državljane in bile z njimi v stiku. Na koncu je izpostavil primer evropske zunanje politike. Ugotovil je, da se ljudje v zelo majhni meri zatekajo v prebiranje in razumevanje evropske zunanje politike. Hkrati pa je opozoril na komunikacijske kanale, ki jih za spodbujanje razumevanja uporabljajo evropske institucije. Kot primer je navedel, da spletni medij Your Voice nima posebnega razdelka o zunanji politiki.

Kot pomembno je izpostaviti tudi, da so evropske institucije na področju elektronskega komuniciranja z državljani in spodbujanja udeležbe državljanov v procesih nastajanja politik naredile velik korak, kar dokazuje npr. možnost elektronske peticije (s katero so državljani zavrnili predlog ACTA). Uporaba medmrežja kot načina iskanja informacij o EU se tudi geografsko razlikuje. Prebivalci severne Evrope se bolj poslužujejo medmrežja za iskanje informacij kot prebivalci južne Evrope. Da bi izkoristili elektronsko komuniciranje med institucijami EU in državljani, so v INePA izvedli projekt Več Evrope, več Slovenije, katerega glavni namen je bil vključitev državljanov v politično razpravo in javno posvetovanje preko spletne udeležbe (s pomočjo ustreznih spletnih orodij). Ugotovitve so pokazale, da je npr. evropska zunanja politika še vedno obravnavana kot t. i. visoka politika, kar posledično pomeni manjše razumevanje tovrstne politike. Vendar pa lahko deficit znanja o določenih politikah z različnimi aktivnostmi uspešno nadoknadijo nevladne organizacije, mnenjski voditelji in mediji.

Gregor Cigüt, predsednik Mreže idej, je kot ključen vzrok za nepoznavanje evropskih politik izpostavil dostop do informacij in njihovo predstavljanje. Podal je zanimivo dejstvo, da večino nacionalnih medijev dnevno nameni vsaj nekaj minut za različne teme (vreme, šport, zdravje ipd.), vendar pa ne zajemajo evropskih tem. V kolikor bi mediji več pozornosti namenjali EU in njenim politikam, bi bili ljudje veliko bolj osveščeni, hkrati pa bi čutili večjo odgovornost in evropsko pripadnost. Vsi ti dejavniki pa v končni fazi vodijo do tega, da so državljani (še posebej mladi) politično apatični, nezaupljivi do politik in politikov ter celo skeptični do evropskega povezovanja.

V nadaljnji razpravi so udeleženci panela izpostavili dejstvo, da državljani ne morejo poznati evropskih politik, pravic in obveznosti, saj ni enotnega evropskega trženjskega prostora – do sedaj se v kioskih še ni pojavil npr. tiskan dnevni časopis EU, ki bi povzemal dogajanje v evropskih institucijah. Vsaka država ima namreč svoje medije (ki prevladujejo nad elektronskimi EU portali), zaradi katerih ljudje ne morejo razbrati, kaj je za EU dobro, koristno in potrebno.

Posnetek si lahko ogledate tukaj.