Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne konference z naslovom Bosna in Hercegovina na prelomni točki – nov pristop k evro-atlantskim povezavam, ki je potekala od 24. do 26. oktobra 2014 v Sarajevu. Namen konference je bil ovrednotiti prizadevanja Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BIH) v procesu približevanja evro-atlantskim povezavam ter spregovoriti o političnih in varnostnih izzivih, ki čakajo tako BIH kot druge mednarodne igralce.

Alain Terrenoire, predsednik Mednarodne panevropske unije, je uvodoma izpostavil nujnost BIH, da se notranjepolitično poenoti, saj bo le tako lažje in predvsem hitreje izpolnila zahteve za približevanje evro-atlantskim povezavam. Na drugi strani pa je pozval Evropsko unijo (EU) k aktivnejši integracijski politiki, saj je Zahodni Balkan največja praznina na (pan)evropskem zemljevidu. Tonino Picula, hrvaški poslanec v EP, je poudaril, da bo vstop BIH v EU nekakšen stresni test na področju evropskih integracij in obenem opozoril, da je evropske države preplavil strah pred širjenjem, še posebej na Zahodni Balkan. To je ne nazadnje potrdil tudi bodoči predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, ko je izjavil, da se EU ne bo širila vsaj še naslednjih 5 let. Ta izjava je države Zahodnega Balkana, predvsem pa njene prebivalce, demotivirala, da so se pripravljeni truditi izpolnjevati kriterije za vstop v evro-atlantske povezave. Dubravka Šuica, hrvaška poslanka v EP, je k temu dodala, da ima BIH velik politični potencial, vendar ga lahko polno izkoristi ob jasni podpori mednarodne skupnosti, predvsem EU.

Tanja Fajon, slovenska poslanka v EP, je poudarila predvsem nujnost notranjepolitičnega poenotenja in oblikovanja oblasti, saj bo BIH le s tem pokazala in dokazala politično zrelost za vstop v evro-atlantske povezave. "Zdi se, da je država v slabši kondiciji kakor deset let nazaj. Reforme se odvijajo prepočasi, gospodarska slika države je daleč od optimistične. Poplave, ki so BiH močno prizadele maja letos, so pokazale, da je država nefunkcionalna in da v kritičnih trenutkih ni pripravljena pomagati državljanom. Spremembe so nujne, država se mora postaviti na lastne noge in politiki morajo nehati s prakso postavljanja lastnih interesov pred interese državljanov. Temelj novega poglavja v odnosih BiH z Evropsko unijo naj bo to, kar si želijo državljani BiH, in ne to, kar si želita EU in mednarodna skupnost. Zato pozivam k javni razpravi o ustavnih spremembah, ki naj vključuje civilno družbo, stroko in seveda politični milje."

Celoten govor Tanje Fajon lahko preberete tukaj.

Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je osvetlil predvsem geopolitični in panevropski vidik pristopanja BIH k evro-atlantskim povezavam. Izpostavil je, da se je zgodovina Evrope 20. stoletja začela oblikovati v Bosni in vse kaže na to, da se bo tudi prihodnost. Za BIH je pomembno, da se notranjepolitično poenoti in začne v mednarodni skupnosti nastopati z enotnimi stališči. Udeležence je spomnil, da so Panevropska gibanja po osamosvojitvi držav v regiji Zahodnega Balkana znatno prispevala in podpirala približevanje evro-atlantskim integracijam. Izrazil je upanje, da bo tudi Panevropska unija BIH pomembno prispevala svojo državo na tej pomembni poti. Ob tem je poudaril pomembnost in odprtost Panevrope kot organizacije civilne družbe, ki nudi okvir za sodelovanje med različnimi civilnodružbenimi, političnimi in drugimi deležniki.

Na koncu konference je bila oblikovana in sprejeta deklaracija, ki poziva BIH k notranjepolitičnemu poenotenju in EU k jasnejšim zavezam za širitev na območje Zahodnega Balkana.

Več o konferenci lahko preberete na spletni strani Panevropske unije BIH