Ljubljana, 17. oktober 2014, 17.30–19.00

Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, je izpostavil, da je evropsko povezovanje zgodovinski projekt, saj je Evropska unija zrasla v pomembnega političnega in gospodarskega globalnega akterja. Integracija pa ne poteka na vseh področjih enako intenzivno. Eno izmed tovrstnih področij je zagotovo evropska zunanja politika. To pa delno zavira celotno EU pri razvoju njenega polnega potenciala v mednarodni skupnosti. Navkljub temu pa v svetu še vedno velja kot sinonim za mir, demokratične vrednote, svobodo posameznika, vladavino prava in socialno varnost. V zunanji politiki enotno nastopa v nekaterih ključnih sodobnih izzivih mednarodne skupnosti, kot so boj proti klimatskim spremembam in globalnemu segrevanju, hkrati pa je največja donatorka humanitarne in razvojne pomoči v svetu. Novi svetovni varnostni in geopolitični izzivi pa Evropo vedno bolj silijo k oblikovanju enotnejšega zunanjepolitičnega pristopa tudi v tovrstnih temah (npr. nacionalni terorizem, vzpon novih vojaških in gospodarskih sil, nestabilnost v neposredni soseščini). Da bi to dosegla, mora preseči individualne državne interese in začeti graditi na tistih temeljnih izhodiščih, ki so skupni vsem državam. Kot je v zaključku dejal, »skupni interesi in vrednote, ki jih delimo, prestavljajo vezivno tkivo Unije, ki je, upam, tako močno, da bo uspelo njene članice obdržati skupaj tudi v času, kot je današnji, torej v času velikih in zapletenih izzivov.«

Celoten govor je dostopen tukaj.

Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je uvodoma nanizal nekaj podatkov in dejstev, ki jih je Slovensko panevropsko gibanje doseglo v času izvajanja projekta Evropski državljani za evropsko zunanjo politiko. V času izvajanja projekta se je Evropa vedno znova soočala z različnimi zunanjepolitičnimi izzivi – od vsesplošne gospodarske krize do nemirov v evropski soseščini, vzpona novih vojaških sil idr. Izpostavil je eno ključnih pomanjkljivosti EU, ki jo ovira pri oblikovanju dolgoročne strategije in vizije – to je politična kriza in pomanjkanje vodstva, kar so izpostavili tudi povabljeni gosti na različnih panelih. Pozval je k formalnemu oblikovanju delujoče regionalne ravni evropske subsidiarnosti s povezovanjem Srednje Evrope po vzoru Beneluksa. Izrazil je upanje, da so in bodo tovrstne konference pripomogle k izgradnji tesneje povezane Evrope, predvsem pa vseh njenih politik.

Celoten govor je dostopen tukaj.

Nj. eksc. István Szent-Iványi, veleposlanik Madžarske v Sloveniji, je v svojem govoru izpostavil pomen ne le tesnejšega povezovanja EU, temveč tudi povezovanje in vlogo makroregij, med katere sodi tudi Podonavje. Makroregije so pomembne s stališča zagotavljanja povratnih informacij o evropskih politikah, saj povezujejo države, na katere imajo evropske politike podoben učinek. Ugotovil je, da na področju evropske zunanje politike državljani ne igrajo velike vloge in izpostavil nujnost panevropskega pogleda na to temo. Evropska zunanja politika pušča še veliko prostora tako za razpravo kot dajanje predlogov za njeno oblikovanje.

Nj. eksc. Imants Lieģis, veleposlanik Latvije na Madžarskem (pristojen za Slovenijo), je predstavil prioritete prihajajočega predsedovanja Latvije EU v prvi polovici leta 2015, predvsem z vidika evropske zunanje politike. Poudaril je, da se vsako predsedstvo sooča s kombinacijo načrtovanega (plat du jour) in nepredvidljivega (à la carte). Na področju skupne zunanje in varnostne politike EU se bo Latvija osredotočila na Vzhodno partnerstvo, Centralno Azijo, odnose z Rusijo in prostocarinski sporazum z ZDA. Izpostavil je nujnost stabilnih odnosov s sosednjimi regijami in državami. Poudaril je, da si bo Latvija prizadevala oživiti tudi evropsko širitveno politiko (predvsem na Zahodni Balkan) in prekiniti t. i. širitveno utrujenost. Hkrati pa bo morala nadaljevati pogovore s Turčijo, saj je pomemben partner za EU.

Celoten govor je dostopen tukaj.

Posnetek otvoritvenih govorov in uvodnega panela lahko najdete tukaj.