Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne konference ob 90. obletnici Panevrope, ki je potekala od 16. do 18. novembra 2012 na Dunaju. Konferenca je bila v znamenju očeta panevropske ideje, Richarda Coudenhove-Kalergija, in pomena panevropske ideje za bodoči razvoj Evropske unije. Na štirih panelih so govorniki razpravljali o evropskih koreninah in vrednotah, notranji ureditvi Evropske unije, vlogi Evropske unije v svetu in evropskih mejah ter evropski sosedski politiki.

Na slavnostni otvoritvi konference je Fundacija Otto von Habsburg podelila evropsko nagrado Coudenhove-Kalergija 2012 predsedniku Evropskega sveta, Hermanu van Rompuyu, za njegovo prizadevanje za povezovanje vseh evropskih držav. V svojem govoru je poudaril, da je prihodnost Evrope odvisna predvsem od nas samih, kako in na kakšen bomo sprejeli in čutili Evropo.

Evropska unija, ki je v stanju največje krize od začetka njenega nastanka, je preveč obremenjena in omejena v svojem samem bistvu. Vse preveč je hitrih odgovorov, manjka pa nam čas za razmislek. Zadeve skuša urejati ad hoc, brez pravega in temeljitega razmisleka. Kot je poudaril Siegbert Alber, nekdanji evropski poslanec, se to stanje najbolje odraža v notranjih predpisih (zakonodaji) Evropske unije, ki so vse manj pragmatični in ne prispevajo k reševanju krize. Notranja nesoglasja držav članic pa onemogočajo, da bi se Evropska unija začela ukvarjati z resnimi in prepotrebnimi skupnimi politikami kot so skupna zunanja, varnostna in obrambna politika. Posledice teh nesoglasij so vidne v zmanjšani vlogi Evrope v svetu in nenazadnje tudi v odnosih do sosednjih regij. Igor Kovač, podpredsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je v svojem uvodnem govoru opozoril ravno na pomanjkanje skupne zunanje politike in predvsem pomanjkanje dolgoročne vizije in strategije EU. Odsotnost tega zavedanja o pomenu vizije se odraža v zunanjih odnosih EU, predvsem v odnosu do velikih svetovnih sil (Rusije, Kitajske in Indije).

Karl von Habsburg je v luči evropske sosedske politike izpostavil pomen enotnega nastopanja proti sosednjim regijam. Evropa in predvsem Evropska unija se morata začeti zavedati, da imata v svoji soseščini ne več le države temveč regije, ki postajajo vedno močnejše in pomembnejše. Na tem mestu se mora Evropa vrniti v zgodovino in se vprašati, kje so bili postavljeni temelji današnje evropske filozofije – v Sredozemlju. V tem sklopu je predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, mag. Laris Gaiser, poudaril pomen sredozemske regije kot tiste, v kateri ima Evropska unija še vedno priložnost, da se v zunanji politiki pokaže kot enoten in kredibilen partner v regiji oziroma globalen igralec. Evropa že ima konsolidirane odnose z zahodno »mejo« (transatlantski odnosi na čelu z ZDA), z vzhodno (Rusija) in končno severno mejo (Arktika). Zato je sredozemska regija edina, kjer se lahko Evropska unija pokaže kot pravi svetovni igralec.

Dejan Hribar

Govor Hermana von Rumpuya (pdf, 113 KB)
Govor Alaina Terrenoirja (pdf, 23 KB)

Fotogalerija: