pogovarjala se je Vesna Rojko

Nova visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič.
Arhiv STA.

Ljubljana, 28. aprila (STA) - Nova visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je v pogovoru za STA napovedala intenzivnejše delo pri uresničevanju sporazuma o vprašanjih nasledstva. Izpostavila je obvezo naslednic, da ta mednarodni sporazum spoštujejo, kot tudi področja, na katerih se delo šele začenja. Poudarila je, da nasledstvo niso samo t. i. stare devizne vloge.

Ste tretja visoka predstavnica Slovenije od podpisa sporazuma o vprašanjih nasledstva leta 2001. Ob vašem imenovanju konec januarja so na MZZ dejali, da si želijo nov zagon pri uresničevanju sporazuma. Ali ste že uvedli kakšne spremembe v pristopu, na kaj se boste osredotočili?

Osebno ocenjujem, da je sporazum o vprašanjih nasledstva eden izmed petih ključnih mednarodnih pogodb, ki jih je Republika Slovenija podpisala in ratificirala v času od osamosvojitve. Zato sem prepričana, da je uresničevanje sporazuma v jasnem interesu Slovenije. To drži že dlje časa in tu ni nobenih sprememb. Interes je jasen tako v pravnem, političnem, finančnem in tudi zgodovinskem smislu.

Zato bo moj cilj predvsem nadaljevanje in tudi intenziviranje dela glede uresničevanja sporazuma po vseh njegovih prilogah in reševanje vprašanj, ki so še odprta, v dialogu z drugimi državami naslednicami.

Sporazum je po desetih letih od njegove uveljavitve realiziran okoli polovično, zato moramo z delom nadaljevati bolj učinkovito, pospešeno in koordinirano.

Opozorila bi še, da nasledstvo niso samo t. i. stare devizne vloge. Veliko tem je, ki javnosti niso tako znane ali izpostavljene, vendar so za Slovenijo izjemnega pomena. Npr. vračilo kulturnih dobrin, ki so še vedno v Beogradu, zaključek delitve diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ (DKP), arhivi, delitev sredstev v bankah.

Katero področje bi rekli, da je sedaj najbolj pomembno, kje so prioritete.

Glede delitve DKP v tujini je bilo narejenega kar nekaj v preteklih letih, od leta 2012 pa je rahel zastoj, saj ni bilo sklica pristojnega odbora. Razdeliti moramo še okoli 40 odstotkov predstavništev nekdanje SFRJ v tujini. V zadnjem mesecu smo že opravili pogovore na to temo s srbsko stranjo. Na vse države naslednice smo tudi naslovili naše pričakovanje, da se bo odvila določena aktivnost po prilogi A sporazuma, torej delitev kulturne dediščine, saj se naslednice na to temo še nikoli niso sestale. Visoki predstavniki so se leta 2009 dogovorili, da bo Srbija v kratkem sklicala ta sestanek, kar pa se ni zgodilo.

Dve leti od začetka veljavnosti sporazuma, torej do leta 2006, bi države morale pripraviti seznam dediščine, ki jo želijo pridobiti. Tega niso storile, niti Slovenija ne. Sedaj smo začeli v sodelovanju s pristojnimi ustanovami in strokovnjaki z intenzivnimi pripravami na identifikacijo predmetov, ki bi jih želeli pridobiti. Tega je kar nekaj, samo kot primer originali filmov Kekec in Na svojo zemlji, ki so v Beogradu.

Zadeve potekajo intenzivno, večinoma izven pozornosti javnosti. Med drugim se trenutno pogovarjamo o lastništvu mavzoleja južnoslovanskih vojakov iz prve svetovne vojne v Olomoucu na Češkem, ki je bil še v lasti Kraljevine Jugoslavije in ni bil del nasledstva. Rešuje se vprašanje delitve sredstev pri banki Credit Lyonnais v Parizu.

Glede arhivov so bili narejeni določeni premiki na področju Arhiva Jugoslavije in diplomatskega arhiva. Tam imajo naši arhivarji odprto pot in v lanskem letu so opravili pomembno delo v Beogradu. Je pa še vedno problem v dostopu do vojaškega arhiva v Beogradu. Slovenija tudi še nikoli ni imela dostopa do arhiva Narodne banke Jugoslavije, ki je seveda zelo pomemben za reševanje finančnih obveznosti, tudi glede deviznih vlog.

Dostop že, ali je bil dosežen že kak napredek glede delitve arhivov?

Restitucija arhivov, torej tistega dela arhivov, ki bi bil prepeljan v Slovenijo, zadeva tako prilogo A sporazuma, torej tisto, kar je velikega pomena za Slovenijo v smislu kulturne dediščine, in pa tudi prilogo D, ki se ukvarja z arhivi. Tukaj nekega velikega napredka v zadnjem času ni bilo, a gre gotovo za področje, ki ga bomo skupaj z Arhivom Slovenije morali nasloviti.

Za uresničevanje sporazuma so pomembni tudi sestanki visokih predstavnikov, ki med drugim pregledajo doseženo. Zadnji je bil leta 2009, že nekaj let pa ga prelagajo. Sedaj ga mora sklicati Sarajevo. Kako kaže s sklicem?

Zadnji sestanek visokih predstavnikov je bil leta 2009 v Beogradu. To je bil prvi sestanek, na katerem so se udeleženci ukvarjali z vsebino. Seveda je zelo pomembno, da do sestanka pride čim prej, da lahko visoki predstavniki pregledamo stanje uresničevanja sporazuma ter naslovimo odprta nasledstvena vprašanja.

Zaenkrat je informacija, da naj bi bil sestanek junija v Sarajevu, vendar potrditve vseh držav naslednic še ni.

Kar me skrbi, pa je to, da tudi tista priporočila, ki so jih visoki predstavniki sprejeli leta 2009, niso bila realizirana. Da, nov sestanek je nujen, zato ker so še vedno številna vprašanja, ki jih morajo države naslednice nasloviti skupaj, ker neke dvostranske stranpoti niso mogoče in niso pravilne. Hkrati pa je tudi izredno pomembno, da pride do realizacije tistih zavez, ki so si jih države na prejšnjem sestanku zadale.

Kateri sklepi niso bili uresničeni? Vsi, glavnina?

Glavnina ni bila uresničena. Ni prišlo do sklicev sestankov, ki bi morali potekati. Države so se na primer tudi dogovorile, da bodo popisale oz. javile tisto premoženje v tujini, ki še ni zajeto v sporazumu, kot so stanovanja vojaških atašejev in drugih predstavnikov v tujini. Tudi tu ni bilo premikov.

Kje vidite glavni razlog, da do sestanka visokih predstavnikov ne pride. Kaj sicer pričakujete od sestanka?

Dejstvo je, da morajo privoliti na sestanek vse naslednice. Računamo, da sestanek junija bo in da bo uspešen.

Slovenija bo na srečanju opozorila na vse zadeve, ki jih vidi kot odprta in še neurejena nasledstvena vprašanja. Skušali bomo doseči, da bi visoki predstavniki prišli do trdnih zavez in do stališč, ki bi premaknila stvari naprej. Torej, da bi države sprejele ukrepe, ki so nujni za nadaljevanje reševanja nasledstvenih vprašanj.

Zdi se mi, da nekatere države, predvsem Hrvaška in BiH, čakajo predvsem na razsodbo v primeru Ališić v Strasbourgu, kjer pričakujejo razsodbo sebi v prid.

Razsodba je pričakovana v letošnjem letu, glede na prakso sodišča in zahtevnost razsodbe v drugi polovici leta. Bilo bi zelo nehvaležno, da bi špekulirala, kakšna bo, bo pa vsekakor imela pomembne posledice in pomembno težo v reševanju vprašanja garancij za stare devizne vloge, ki se nanašajo na tiste varčevalce, ki še niso bili poplačani.

Slovenija pričakuje, da bo sodišče tehtno in v celoti upoštevalo vse okoliščine in dejstva. Torej dejstvo, da je SFRJ razpadla, da je razpadel njen bančni sistem. Da bo upoštevalo, kaj so države naslednice naredile v obdobju po tem razpadu, ki ni bil sporazumen, in kakšne garancije so sprejele na svojem teritoriju in da bo seveda upoštevalo pravni okvir, ki ga daje sporazum o vprašanjih nasledstva.

Glede reševanja vprašanja starih deviznih vlog v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu me zanima, ali je prišlo do kakih premikov, glede na dejstvo, da je zunanji minister Karl Erjavec septembra lani na vse naslednice naslovil poziv k nadaljevanju pogajanj.

To pismo je rezultat stalnih prizadevanj Slovenije v več letih, da pride do pogajanj, kot to veleva sporazum. Za Slovenijo je pravna podlaga jasna - sporazum o vprašanjih nasledstva in lanski memorandum s Hrvaško. Nadaljevanje reševanja vprašanja prevzema garancij lahko poteka samo po tej poti.

Odgovorov na pismo po mojih informacijah še nismo prejeli.

Moram poudariti, da je obveza, ki je v sporazumu o vprašanjih nasledstva, obveza vseh držav naslednic. Mednarodni sporazumi se morajo spoštovati, to je splošno načelo mednarodnega prava. Opozorila bi še, da na to referirajo tudi sklepi Evropskega sveta že tri leta zapovrstjo v okviru približevanja držav Zahodnega Balkana k EU, ki opozarjajo, da je odprta vprašanja treba reševati skladno z mednarodnimi sporazumi, tudi s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Glede na to, da je še veliko odprtih finančnih vprašanj, vi pa ste mednarodna pravnica, ukvarjali ste se s človekovimi pravicami, z vprašanji nasledstva se ukvarjate od leta 2012 oziroma že v magistrski nalogi 2007, kdo vam pomaga pri teh vprašanjih, morda vaš predhodnik, finančni strokovnjak Rudi Gabrovec?

Nasledstvo je zahtevna tematika, kjer se prepletajo mednarodnopravni in finančni vidiki. Visokemu predstavniku pri uresničevanju sporazuma pomagajo tudi odbori po posameznih sklopih vprašanj. V Sloveniji odbor za prilogo C - delitev finančnih sredstev - vodi državni sekretar na finančnem ministrstvu, zelo intenzivno je v to delo vključen tudi sklad za nasledstvo. In seveda je sodelovanje z nekdanjima visokima predstavnikoma vsekakor v mojem osebnem interesu in tudi interesu Slovenije. Tu neke prekinitve nadaljevanja dela ne sme biti.

Lani je Slovenija na Beograd naslovila zahtevo za vpogled v seznam predmetov, najdenih v sefu nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Ali je že dobila odgovor Srbije?

Odgovora še nismo dobili. Je pa vsekakor tukaj zadeva jasna. Če so bili predmeti premoženje SFRJ, moramo za to vedeti in je del nasledstva.

vr/jk
28.04.2014 09:30